Prvi sestanek kresnikove žirije obeta

Medijska hiša Delo bo letos štiriintridesetič podelila nagrado za najboljši roman preteklega leta. Prvič letos se je za ta namen sestala kresnikova žirija, ki tokrat razpolaga s 185 romani. Seznam bodo po potrebi dopolnili; podelitev bo na kresni – tokrat nedeljski – večer, 23. junija.

»Soočenje s seznamom, ki ga vsako leto pošljejo iz Nacionalnega bibliografskega centra Narodne in univerzitetne knjižnice, skoraj zmeraj priskrbi vzdih začudenja, tokrat se je številka ustavila pri krepkih in skoraj rekordnih 185 naslovih,« je seznam, ki ga pripravi vodja omenjenega centra Boris Rifl, komentiral predsednik žirije, novinar Delove kulturne redakcije Igor Bratož.

Žirija, ki jo sestavljajo še docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Igor Žunkovič, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist Igor Divjak, literarna kritičarka in prevajalka Tanja Petrič, literarni in filmski kritik Robert Kuret (Anja Mrak je po dveh mandatih sodelovanje zaključila), bo seznam še dopolnjevala, nekatera dela, ki ne sodijo v razdelek izvirnega slovenskega romana za odrasle, pa črtala.

»Sprehod po seznamu obeta precej dobrega branja, vsaj sodeč po imenih avtorjev, med katerimi je nekaj doslejšnjih kresnikovih lavreatov in več pisateljev, ki so se s svojimi deli v preteklosti uvrstili med deseterico ali v finalno peterico. Med najbolj razburljivim početjem žirije pa je brez dvoma iskanje odličnih del med avtorji, ki niso širše znani, v tej sivi coni so kresnikove žirije doslej pogosto odkrile prepričljive, nove pisateljske svetove,« je še dodal Igor Bratož.

Lado Kralj je iz Šiške ustvaril literarno predmestje

Skupno petindvajset je na letošnjem seznamu avtorjev in avtoric, ki so se doslej uvrstili med finaliste, ko še ni bilo delitve na deseterico in peterico, in tistih, ki so se vanju uvrstili, ko sta bili uvedeni. Več je takšnih, ki jim je to uspelo večkrat. Pet pa je dosedanjih lavreatov, in sicer Tadej Golob, Štefan Kardoš, Feri Lainšček, Roman Rozina in Vlado Žabot.

Lansko leto je žirija izbirala med 173 deli ter v finalno peterico uvrstila romane Materinska knjižica Katje Gorečan, Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja, Ženska s srebrnim očesom Katarine ­Marinčič, Zakaj ne pišem Dijane Matković in Na Klancu Tine Vrščaj. Drugič v zgodovini so ga naposled dodelili posthumno, in sicer Ladu Kralju (1938–2022). Nagrado je prevzela njegova soproga, igralka Jožica Avbelj. Pred tem je posthumni kresnik pripadel Lojzetu Kovačiču za Otroške stvari, leta 2016 pa so njegov roman Kristalni čas, prejemnika prvega kresnika sploh, razglasili za kresnika vseh kresnikov, torej najboljši nagrajeni roman dotlej.

Igor Bratož, Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič se bodo naslednjič sestali 1. marca, ko bodo krepko skrčili trenutni bralni seznam in do 23. aprila, dneva knjige, izbirali deseterico. Mesec pozneje bo nato znanih pet finalistov, prireditev z razglasitvijo, ki jo tudi tokrat režira Andrej Stražišar, pa bo 23. junija.

Poleg nagrade kresnik, ki znaša 7000 evrov bruto, bo Medijska hiša Delo podelila tudi nagradi mlado pero za mladega avtorja oziroma avtorico ter kritika oziroma kritičarko v višini 1000 evrov bruto. Nagrajenemu kritiku oziroma kritičarki nagrada pripade v obliki honoriranih objav v rubriki Recenzijski izvod torkovih Književnih listov.

Doslej so mlado pero prejeli pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić, dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon ter kritika Sašo Puljarević in Kristjan Rakar. Projekt Mlado pero je nastal jeseni 2020 in ga vodi novinarka kulturne redakcije Pia Prezelj.