Na Cankarjevem vrhu na ljubljanskem Rožniku se je iztekel kresni večer, ki je pripeljal do prejemnice letošnje Delove nagrade za najprepričljivejši roman leta. Kar 175 jih je izšlo lani, kot je bilo rečeno uvodoma, ob koncu večera je na situ žirije ostal en sam. Žirija je odločila. Kresnika je prejela Bronja Žakelj. Žirijo je prepričala s prvencem Belo se pere na devetdeset, izdano pri založbi Beletrina.

Izid tega romana ima predzgodovino. Rokopis zgodbe o raku, upanju in boju za življenje, o laži in resnici, o smrti in tem, da se ne smeš nikdar predati, o dragih, ki so jo zapustili, je avtorica napisala, ker rada piše, brez misli na bralce. Potem je naneslo, da se je kljub temu odločila za objavo, a je najprej, kot je bilo na nocojšnji podelitvi med predstavitvami peterice romanov, ki so prodrli v finale, opozorjeno še pred iztekom klavzure žirije, tekst naletel na zavrnitvi. Šele tretji urednik je v njem prepoznal pripoved, ki jo je treba prebirati.

Podobno so po izidu ocenile trume bralcev. Roman Belo se pere na devetdeset je bil tri mesece po izidu slovenska knjižna uspešnica leta, ponatisi so se vrstili.


 

Utemeljitev žirije:

»V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti.

Medtem ko prostodušno pripoveduje o vsem hudem, s čimer ji ne prizanaša življenje, nas opozori na pravo resnico človeštva: človek je tako boleče sam, odrasel človek velikokrat odpove prej kot otrok. Bronja Žakelj tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem kratki stavki, veliko smeha in solz.«

Pomisleki, da avtobiografskega romana ne bo hotel brati nihče

»Želela sem si, seveda, da knjiga ne bi prezrta obležala na policah knjigarn. Da bi prišla med ljudi, da bi bralci ob njej nekaj doživeli. Ko je bil roman končan, se mi je zdelo, da imam v rokah dobro knjigo, tako, kot bi jo rada prebrala. A imela sem tudi pomisleke, da avtobiografskega romana nekoga, ki pravzaprav nikomur ni poznan, ne bo hotel brati nihče. Da ne bo nikogar zanimal, še zlasti, ker obravnava teme, kot so rak, smrt in samost.

To so vprašanja, ki se velikokrat zbanalizirajo na skupni imenovalec patetike, moraliziranja in nasvetov, zdelo se mi je, da bi lahko tudi mene vrgli v isti koš. No, zgodilo se je ravno nasprotno. Ljudi je pritegnila izpoved nekoga z ulice, našli so se v temah, ki jih pravzaprav živimo vsi, a jim ob terorju 'družbe sreče' težko iskreno pogledamo v obraz,« je o svoji knjigi povedala sama.


 

Kresni večer

Prireditev sta vodila Jose, raper, a tudi otroški pisatelj, režiser in pravnik, ter Delova novinarka Vesna Milek. Tradicionalne pogovore nominirancev o njihovih knjigah, ki so si oder delili z Milekovo, je tokrat povezala glasba harmonikarja Marka Brdnika in kitarista Uroša Rakovca. Izbrala sta jo namensko, povezala sta jo s temami romanov.

Večer so uvedle Katice, z rezijanskimi in drugimi ljudskimi zvoki, s katerimi so se ubrano oglasile tudi ob končnem prižigu kresa. Začele so z glasbenim uvodom v kresno razpoloženje in predstavitev tistih, ki jim je pripadel večer: peterici finalistov za kresnika in 5000 evrov, kolikor znaša njegova finančna plat, med katerimi je novinarka Mojca Širok, kot je bilo napovedano, manjkala. Kako je doživel nominirane romane, je uvodoma povedal tudi odgovorni urednik Dela Uroš Urbas, ki je opozoril tudi na njihove zaključke, ob tem pa poudaril, da smo na Delu na kresnika izjemno ponosni. »Slavimo vseh pet nominirancev in njihove romane.«



Kresnice, zveste spremljevalke kresnika, so žirijo, kot vselej, kmalu po začetku programa pospremile v pričakovano klavzuro v Cankarjevi sobi. Predsedovala ji je Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so bili še Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca.


 

Kdo so bili finalisti?

Med finalnih pet nominiranih romanov so se letos ob zmagovalnem prebili še romani Mirta Komela Medsočje, Mojce Širok Pogodba, Vladimirja P. Štefaneca Najlepša neznanka svetloba, Janija Virka Brez imena.

Komel je bil med peterico finalistov leta 2016 z romanom Pianistov dotik, Štefanec z romanom Viktor Jelen, sanjač med finalisti leta 2003, leta 2007 z romanom Republika jutranje rose, leta 2011 z romanom Odličen dan za atentat, Virk se je uvrstil med finaliste leta 1996 z delom 1895, potres, leta 2005 z romanom Aritmija, z romanom Ljubezen v zraku še leta 2010, obe avtorici med finalisti, Mojca Širok in Bronja Žakelj, pa sta se v finalno peterico uvrstili z odmevnima prvencema.