Na osrednjem dogodku letošnjega Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah je kljub neugodni sliki obnašanja oziroma integritete posameznikov in organizacij v poslovnem svetu in družbi in kljub vratolomnim ocenam o stroških korupcije v svetu in pri nas, zavelo nekaj optimizma. Vliva ga dejstvo, da zavest o nujnosti ukrepanja raste, da se množijo dogodki kakršen je teden ozaveščanja o prevarah, in da ima ta iniciativa vse več aktivnih podpornikov.

Razkorak med željami in prakso

Glavni govorec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi, je med drugim poudaril pomen ozaveščanja in preventive, ki ima na dolgi rok, tako kot v zdravstvu, veliko večjo moč kot sankcioniranje, ki traja kratek čas. Ozaveščanje, ki je pogoj za zaupanje v institucije in posameznike, je po Šumiju treba razširiti na vse nivoje, od vrtcev do vodstvenih funkcij.

Pandemija odpira še več prostora za prevare in korupcijo

»Integriteta je izhodišče za boj proti prevaram in goljufijam, predpogoj za etično ravnanje, za osebno zaupanje posameznikov in temelj trajnostnega razvoja organizacij,« je poudaril Šumi. A čeprav je zakonodaja v Sloveniji po njegovem mnenju relativno dobro urejena, s tem, kar se dogaja v praksi, ne moremo biti zadovoljni. Razlog za razkorak med željenim in prakso je (posebej pri nosilcih javnih funkcij), da se ne zavedajo, kaj pomeni visoka stopnja integritete, so do tega pojava indiferentni, in sledijo legitimnosti, ne pa legalnosti. Integriteta pa mora, tako Šumi, vedno slediti legalnosti. Če nek zakon ni dober, ga je treba spremeniti, ne pa opustiti njegovo izvajanje.

»Če želimo biti primerljivi z zahodno Evropo, moramo nujno okrepiti osebno in politično odgovornost, kršitve integritete je treba jemati veliko bolj resno kot doslej, v družbi razviti višjo stopnjo občutljivosti. Razlika med situacijo pri nas in v najbolj razvitih je v ravno v tem, da je integriteta kot tisti sestavni del zaupanja v nosilce javnih funkcij in v neko bolj moralno ravnanje tam vzeta bolj resno,«  je poudaril Šumi in pojasnil, da na Zahodu nekdo, ki ravna v nasprotju z načeli integritete, praviloma ponudi svoj odstop, se umakne, pri nas pa vztraja na funkciji in se izgovarja na napake pritožnikov.

Žvižgač bo lahko prijavil nepravilnost prek telefona, navadne pošte ali spletne platforme. FOTO: Marko Feist/Delo

Goljufije zvišujejo premije

Ena od oblik poslovnih goljufij so tudi zavarovalniške goljufije. V Evropi jih je bilo leta 2019 za okoli 13 milijard evrov, vendar velika večina ostane nekaznovanih (odkrili so jih samo za 2,5 milijarde evrov). Kot je povedala Katja Grošelj Ziherl iz Agencije za zavarovalni nadzor, jih je po oceni v Sloveniji za okoli 100 milijonov evrov na leto, bolj ali manj domiselnih, tudi povsem obskurnih (primer odrezane roke, ki je še v postopku). Zaradi tega so oškodovane ne samo zavarovalnice, ampak celotno gospodarstvo in zavarovanci, ki škodo ne nazadnje plačajo v višjih zavarovalnih premijah; Slovenec zaradi tega plača na leto za okoli 80 evrov višjo premijo.

V času covida-19 so se sicer okoliščine zelo spremenile, zavarovalnice so se jim prilagodile in omejile tveganja z novimi načini identifikacije stranke, novimi orodji pri ocenjevanju škode, tudi z možnostjo ocenjevanja na daljavo. S tem so sicer dosegle pomemben napredek, goljufijam pa se, kot rečeno, niso povsem izognile. Potencialno škodo zavarovalnice vgradijo v operativno tveganje, zato so pravzaprav na škodi poštene stranke. Družba bi morala »ponotranjiti stopnjo zavržnosti teh dejanj«.

Halo, žvižgaška linija

V boju proti korupciji so vse bolj pomembni tudi žvižgači. Slovenska pravna podlaga zanje ni najbolj ugodna, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jim sicer namenja nekaj zaščite pred povračilnimi ukrepi, a ta ni zadostna. Kar se je potrdilo tudi v primeru zaščitne opreme med korono. Epilog, ki ga je doživel žvižgač, je vrgel slabo sporočilo ostalim, ki zaznajo kršitve: da se razkrivanje korupcije ne splača. Ozaveščanje potem ne bo dalo pravega učinka.

Na današnjem dogodku je Saša Mihalič Deškovič iz Deloitta predstavila novost, spletno žvižgaško linijo Halo, ki jo Deloitte ponuja naročnikom. Nova evropska direktiva, ki bi jo morali v nacionalne zakonodaje vnesti do 17. decembra letos (Slovenija bo pri tem zagotovo zamujala), namreč prinaša novost, notranje prijave oziroma obvezno vzpostavitev notranjega kanala za prijavo kršitev za vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Ta prijaviteljem zagotavlja varnost, diskretnost, saj z informacijami razpolagajo le pooblaščene osebe v družbi.

Halo, žvižgaška linija, je digitalna platforma za prijavljanje nepravilnosti, ki organizacijam nudi varne in zaupne kanale za poročanje, opremljene z naprednimi varnostnimi funkcijami. Ponuja tri stopnje anonimnosti: samo prijavo, delno anonimnost in popolno razkritje, komunicirati pa je z njo mogoče prek telefona, navadne pošte ali spletne platforme. Prijavitelj dobi generirano evidenčno številko, prek katere lahko dopolnjuje prijavo. Analitiki Deloittta jo pregledajo, analizirajo in najkasneje v 24 urah pripravijo poročilo, ki ga pošljejo naročniku.

Bistvena prednost je, da se težava lahko reši interno, zunanje reševanje je potem naslednja stopnja, če prva ni učinkovita. Kot je poudarila Mihalič Deškovičeva, taka linija zmanjšuje finančne izgube, tveganje ugleda in je učinkovito orodje za zgodnje zaznavanje kršitev. Pogoj pa je, da jo organizacija dobro skomunicira z zaposlenimi, dobavitelji, strankami.