Mladi poslovneži zgroženi nad upravljanjem državnih družb

»V preteklih tednih smo bili priča razkritju slabih, nesprejemljivih in neetičnih praks korporativnega upravljanja. Zgrešene prakse korporativnega upravljanja pa niso le trenutni problem, pač pa jih v Sloveniji, tudi zaradi tihe podpore ključnih deležnikov, izvajamo že desetletja. Zato se kot mladi gospodarstveniki čutimo opeharjene, razočarane in zgrožene,« sta danes v javnem pismu opozorili sekciji mladih v okviru Ameriške gospodarske zbornice Amcham in Združenja Manager.

Očitke glede pogovora s Petanom namerava zavrniti z odgovorom na interpelacijo

Dodali so, da se ne strinjajo s tem, da ni mogoče ničesar spremeniti na bolje, zato pozivajo k takojšnjemu ukrepanju ter da vsi, ki so vpleteni v tovrstno delovanje, prevzamejo odgovornost. »Jasno sporočamo, da so prakse označevanja članic in članov nadzornih svetov z osebnimi zamiki, kot so 'moji', 'naši', 'tvoji', davčno svetovanje s strani nosilcev izvršilne veje oblasti, repenčenja s tretjem organov sodnic in sodnikov, razreševanje predsednikov uprav podjetij v prostorih državnega zbora ter številne druge prakse, ki smo jim bili priča v preteklih letih, ne glede na barvo vladajoče koalicije, najmanj nesprejemljive, nedopustne in neetične, če ne celo kaznive. To so primeri slabih praks, ki poleg neprimerne komunikacije in mednarodno odmevnih negativnih zgodb slabo vplivajo tudi na mednarodni ugled naše države in s tem posledično našega poslovnega okolja,« sporočajo mladi poslovneži.

Kot je razumeti, imajo v mislih tudi zadnja razkritja posnetkov pogovora med nekdanjim in aktualnim ministrom Andrejem Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom iz leta 2007 glede obvladovanja Term Čatež pa tudi nedavno dogajanje v energetiki.

Mladi iz omenjenih organizacij opozarjajo, da se zaradi nesprejemljivih praks izgublja zaupanje v gospodarstvo, gospodarstvenike in politiko, zaupanje pa da je eden temeljnih gradnikov napredka vsake družbe. »Mladi gospodarstveniki se že vrsto let zavzemamo za izboljšanje praks korporativnega upravljanja, ki bi temeljile na univerzalnih načelih (kot so npr. poštenost, integriteta, iskrenost, človeško dostojanstvo, odličnost, meritokracija, transparentnost ipd.) in bi omogočale, da gospodarski sistem služi družbi, in ne obratno. Zato pričakujemo takojšnje ukrepanje in spremembo praks korporativnega upravljanja.«