Združenje nadzornikov in KPK za konec strankarskih kvot pri kadrovanju

Čeprav imamo v Sloveniji že leta veljavno ureditev, ki naj bi zagotavljala neodvisno in strokovno upravljanje podjetij v državni lasti, se politika v to še vedno močno vpleta, kadrovanje po strankarskih merilih pa je ob vsakokratni zamenjavi oblasti stalnica. Zato sta Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pred letošnjimi volitvami pozvala k uveljavitvi družbenega konsenza na področju upravljanja družb.

SDH Zupančiča poziva, naj svoje funkcije uskladi z zakonom

V Sloveniji je upravljanje državnih družb že več kot desetletje z zakonodajo formalno ločeno od vlade oziroma politike. A kljub temu se vsakokratna oblast močno vpleta v kadrovanje tako v krovnem upravljavcu Slovenskem državnem holdingu kot v državnih družbah, pri čemer v njihove organe praviloma nastavlja imena po političnih, in ne strokovnih merilih. Po oceni ZNS in KPK kultura upravljanja državnih družb nikoli ni bila na želeni ravni, v zadnjem času pa je še nazadovala.

»Uspešno in dobro upravljanje družb v državni lasti je izjemno pomembno, tako za dobrobit celotne države kot korist vseh državljanov,« je danes poudaril predsednik KPK Robert Šumi. Zato KPK in ZNS v skupnem pozivu predlagata, da se vse politične stranke, ki bodo sodelovale na prihodnjih volitvah, zavežejo k nujni ločitvi politike od upravljanja družb v državni lasti. »Upravljanje državnih družb ne bi smelo biti vsakokratni plen vladajočih,« je dodal Šumi. Poudaril je, da sicer imamo pravni okvir, ne pa tudi ustreznih sankcij. Tudi KPK je že večkrat opozorila, da ima omejene pristojnosti, a za zdaj ni bilo odziva na to.

Zloraba podjetij

Gorazd Podbevšek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»V preteklosti se ob kršitvah ni nič zgodilo in to daje napačen signal ljudem, da so določena dejanja dovoljena,« je opozoril predsednik ZNS Gorazd Podbevšek. Dodal je, da se upravljanje družb v državni lasti vedno znova zlorablja za pridobivanje moči in obogatitev števila oseb, povezanih z vsakokratno oblastjo. Vse to pa dolgoročno predstavlja škodo za celotno družbo.

Zato sta ZNS in KPK poziv, ki sta ga poslala tudi političnim strankam, strnila v šest točk, in sicer spoštovanje zakonske ureditve in premišljene morebitne spremembe sistema upravljanja. Prav tako sta se zavzela za konec političnih kvot pri kadrovanju v državna podjetja. Namesto tega naj bodo prizadevanja usmerjena v iskanje imen, ki imajo osebno integriteto, so strokovni, kompetentni in politično neodvisni.

Težko dokazljivi pritiski

Zavzela sta se tudi za dosledno izvajanje pravil SDH kot državnega upravljavca skoraj 11 milijard evrov državnega premoženja in prijavljanje nedovoljenih političnih pritiskov in vplivov. Komisija sicer vodi kar nekaj postopkov zaradi nedovoljenih pritiskov, a večinoma po lastni pobudi. Katja Mihelič Sušnik iz KPK je pojasnila, da so ti pritiski pogosto težko dokazljivi, še posebej če jih oseba ne potrdi.

Doslej je KPK uradno ugotovila pritisk v le enem primeru, in sicer leta 2019, ko je sekretar stranke LMŠ Branko Kralj poskušal vplivati na nadzornico Uradnega lista Ireno Prijović, da bi za direktorja družbe imenovali Igorja Šoltesa. Decembra lani pa je nadzornik Pošte Slovenije Matjaž Fortič SDH prijavil, da je nanj zaradi imenovanja Tomaža Kokota za šefa družbe pritiskal sekretar vladajoče stranke Konkretno (SMC). Prvi mož SDH Janez Žlak je takrat dejal, da ima do takšnih pritiskov ničelno toleranco: »Dali smo jasen signal, da je to nesprejemljivo. SDH zato ne bo zamenjal nobenega nadzornika. V primeru Pošte je zadevo obravnaval pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto. Nadzorniku smo priporočili, da ukrepa v skladu s protokolom za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter da o tem obvesti predsednika nadzornega sveta Pošte ter prijavo naslovi na Komisijo za preprečevanje korupcije.« Na KPK do danes te prijave niso prejeli.

Sankcioniranje politikov

Predlagatelja poziva se zavzemata še za sankcioniranje in prevzemanje odgovornosti v primeru kršitev in nepravilnosti: »Če nezakonita ravnanja ali ravnanja v nasprotju z dobro prakso niso sankcionirana, potem se uveljavi kultura neprevzemanja odgovornosti.« Pravno odgovornost pa bi morali nositi tudi nosilci politične oblasti, saj dosedanje izkušnje kažejo, da politična odgovornost nima nobene teže pri njihovem ravnanju. Obstoječa zakonodaja že omogoča uveljavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti za protipravna oziroma nezakonita dejanja tretjih oseb, zato ZNS in KPK pričakujeta njeno uveljavljanje.