Neomejen dostop | že od 9,99€
Največji pritisk, ki jim zmanjšuje konkurenčnost na izvoznih trgih, trenutno slovenska podjetja vidijo v visokih stroških energije, podobno pa jih skrbijo tudi naraščajoče obrestne mere. Hkrati je vse bolj jasno, da je glavni dolgoročni izziv nekoliko drugačen – kako portfelj izdelkov prilagoditi zelenemu prehodu na energetskem področju in zahtevam po trajnostni uporabi virov.
»Pri cenah energentov je na globalnem trgu precejšnja asimetrija med evropskimi in drugimi proizvajalci. V Skupini Sij ta pritisk povišanja cen uravnavamo z delnim vnaprejšnjim zakupom energentov. To uspešno rešujemo, saj proizvajamo specifične nišne proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki jim zaupajo naši dolgoletni ključni kupci,« je povedal Aleš Falatov, direktor za marketing in razvoj poslovanja. »Trenutno nas najbolj skrbijo rastoče obrestne mere, ki se po letu in pol rasti seveda začenjajo počasi, ampak vztrajno poznati v gospodarstvu. To na koncu vodi v umirjanje povpraševanja,« pa pravijo v Bisolu.
Visoki stroški energije in naraščajoče obrestne mere so pomemben problem.
V Domelu opozarjajo na velika nihanja v povpraševanju pri kupcih. »Kljub naši prilagodljivosti se soočamo s številnimi izzivi, predvsem pri obvladovanju ravni zalog, ki nam zaradi pogostih sprememb v obsegu in strukturi izdelkov naraščajo. Bojimo se tudi, da se bo trend padca povpraševanja na segmentu gospodinjskih aparatov preselil v preostale segmente trga široke potrošnje. To tveganje obvladujemo z veliko diverzifikacijo trga. Prisotni smo namreč tudi v profesionalnem in industrijskem segmentu, ki sta bistveno manj občutljiva z vidika nakupnega razpoloženja potrošnikov,« je povedal predsednik uprave Matjaž Čemažar.
Za LTH Castings pa je eden pomembnejših izzivov transformacija avtomobilske industrije, ki se z motorjev na notranje izgorevanje prestrukturira na električne. »Zaradi tega smo v zadnjih letih veliko vlagali v razvoj izdelovalnih procesov za komponente električnih vozil. Vlaganja so obrodila sad, saj smo glavni obseg novih poslov, pridobljenih v zadnjih letih, dobili prav za komponente električnih in hibridnih vozil. Na tem področju vlagamo v najnaprednejše proizvodne linije, pri čemer je glavni fokus na visoki stopnji avtomatizacije in digitalizacije. Vsi ti ukrepi vodijo k boljšim produktom in pomembno izboljšujejo tudi pogoje dela za naše zaposlene,« so povedali v podjetju. Zeleni prehod in energetiko vidijo kot ključni temi tudi v Bisolu. »Solarna industrija je vsekakor branža prihodnosti, vseeno pa ni povsem imuna za siceršnje makroekonomska vplive in gibanja,« pravijo.
Sogovorniki v podjetjih so odgovorili tudi na vprašanje, kako na oblikovanja njihovega portfelja izdelkov vplivata zeleni prehod na energetskem področju in upoštevanje zahtev o trajnostnem poslovanju.
Draginja vodi tudi v zmanjševanje povpraševanja v nekaterih segmentih izdelkov.
»Zeleni prehod predstavlja pomembno priložnost za Skupino Sij, saj prinaša večje povpraševanje po materialih, kot so elektrojekla, ki se uporabljajo za pogonske motorje električnih avtomobilov. Po drugi strani nam omogoča konkurenčno prednost na trgu, saj smo kot proizvajalec iz jeklenega odpadka med najbolj CO2 učinkovitimi in okolju prijaznimi jeklarji. Ob koncu leta 2023 načrtujemo, da bomo to še dodatno potrdili s pridobitvijo certifikata po zahtevnem standardu ResponsibleSteel, prve globalne pobude za standardizacijo in certifikacijo odgovornih in trajnostnih praks v jeklarstvu. S standardi in certifikati namerava mednarodna organizacija prispevati k zmanjševanju okoljskih, družbenih in korporativnih tveganj v celotni jeklarski verigi ter hkrati spodbujati zavedanje o jeklu kot trajnostnem materialu,« je povedal Falatov.
»Bisolovi solarni izdelki so že sami po sebi izredno trajnostni, saj omogočajo izkoriščanje najbolj zelene, solarne energije,« so povedali pri proizvajalcu fotovoltaičnih panelov. Koncept trajnosti odseva tudi dolgoživost njihovih izdelkov, ki se izraža v izredno nizki degradaciji in dolgi življenjski dobi – kar praviloma ne velja za podobne izdelke, ko so na trgu na voljo po nižjih cenah. »Konkurenčni smo tudi s tem, da so naši izdelki tako oblikovani kot proizvedeni v Sloveniji, v Evropi so tudi certificirani, kar je v solarni industriji ob poplavi dvomljivih azijskih izdelkov ali pa izdelkov, ki so le deklarirani kot evropski, zares redkost. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da smo lastniki več kot 70 elektrarn in pravzaprav proizvedemo desetkrat več zelene energije, kot je porabimo za proizvodnjo naših solarnih izdelkov,« so povedali.
V LTH Castings vse večji del svoje proizvodnje namenjajo e-mobilnosti. Pri tem so razvojni partner največjim in najnaprednejšim globalnim proizvajalcem avtomobilov (med njimi sta Mercedes-Benz in BMW) ter največjim dobaviteljem avtomobilske industrije (Bosch, Continental, JTEKT, Vitesco Technologies, ZF in drugi).
»Naši izdelki so že v osnovi namenjeni avtomobilom, ki so okolju prijazni, takšna mora biti tudi njihova izdelava. Obenem zeleni prehod tudi od nas zahteva, da smo trajnostno naravnani. Kupci od nas pričakujejo in tudi že zahtevajo, da kot dobavitelji izpolnjujemo zahteve varovanja okolja. Zato za določene kupce že proizvajamo izključno z zeleno električno energijo,« so povedali v podjetju.
»Pri oblikovanju portfelja izdelkov v Domelu upoštevamo dolgoročne trende in eden od zelo pomembnih je zeleni prehod. Tako se ne odločamo za razvoj novih izdelkov, o katerih predvidevamo, da ne bodo skladni s prihodnjimi željami trgov in zakonodajnimi zahtevami. Pri specifikaciji zahtev ob razvoju novega izdelka je tako vedno upoštevana energijska in snovna učinkovitost kot tudi vidiki uporabe varnih ter okolju neškodljivih materialov. Domel k zelenemu prehodu lahko največ prispeva prav z dviganjem učinkovitosti rabe električne energije z razvojem in proizvodnjo visoko energijsko učinkovitih motorjev, ki so snovno učinkovitejši od konkurence in zato porabljajo manj surovin, veliko pozornost pa namenjamo tudi krožnemu gospodarstvu, saj je večina elektromotorjev izdelanih iz elektropločevine, ki je izdelana iz recikliranega železa,« je povedal Čemažar.
V skupini Aquafil, katere del je tudi ljubljanski AquafilSLO, so svoj portfelj izdelkov začeli preoblikovati po principih trajnostnega poslovanja že pred več kot desetletjem. »Danes smo dobro pripravljeni na spremembe povpraševanja, katerih glavni akterji so mlade generacije, ki so jim trajnostne vrednote pomembne in od blagovnih znamk zahtevajo, da so okolju bolj prijazne in svoje marketinške obljube tudi živijo v praksi,« je poudaril generalni direktor Denis Jahić. Njihov izdelek econyl omogoča zapiranje snovnih zank. »Ponosni smo, da vlakna econyl kot ključno sestavino v svojih trajnostnih izdelkih uporabljajo med drugim Adidas, Burberry, Gucci in Prada. Lani je predstavljal že 43,5 odstotka Aquafilovih prihodkov iz prodaje vlaken, naš cilj je, da ta delež do leta 2025 dvignemo na 60 odstotkov,« je še dodal Jahić.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji