Dobavne verige se preusmerjajo k trajnosti

Pandemija covida-19 je razkrila veliko ranljivosti globalnih dobavnih verig in poudarila pomen diverzifikacije in lokalizacije proizvodnje. Nova realnost, ki je še posebej pomembna za izvozno usmerjena podjetja v predelovalni industriji, se je še okrepila z vojno v Ukrajini in z ukrepi tako imenovane zelene transformacije, ki so vse bolj prisotni tudi v praksi.

»V globalnih dobavnih verigah se je zgodilo kar nekaj aktivnosti, predvsem zaradi zapiranja držav in težav na logistični strani. Veliko je bilo tudi pogajanj, saj so cene prevozov podivjale, podobno je bilo z materiali. Zdaj se soočamo z visoko inflacijo in volatilnostjo tečajev valut,« je o izzivih, ki so se začeli s covidom in se še kar nadaljujejo, povedal Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela.

Lokalna preskrba z materiali

Podjetje iz Železnikov, ki izdeluje električne motorje in komponente zanje, se je prilagodilo z iskanjem možnosti čim bolj lokalne preskrbe z materiali, vpeljali so strategijo po dveh dobaviteljev za področja ključnih komponent. »Do izraza so prišla partnerstva z dobavitelji in fokus na dolgoročnem ter korektnem sodelovanju, saj smo na račun tega lažje zagotavljali redne dobave, hkrati pa so dobavitelji z nami delili ključne informacije s trga. Seveda se nam ni uspelo v celoti izogniti zastojem in smo morali uporabiti kar nekaj kreativnosti pri zagotavljanju dobav. Predvsem na področju redkih zemelj, ki so potrebne za izdelavo magnetov, nas čaka še kar nekaj izzivov. Pravzaprav gre za izzive, s katerimi se bo morala soočiti vsa Evropa, saj je trenutno njihov edini vir samo Kitajska,« je pojasnil Čemažar.

V škofjeloškem LTH Castings, katerega glavna dejavnost so odlitki za avtomobilske dele, pravijo, da na naročila pri njih vpliva predvsem to, da so njihovi kupci izpostavljeni težavam pri dobavah na drugih področjih, kot so na primer polprevodniki. »Dodaten problematični učinek je izrazito podaljšanje dobavnih rokov izdelovalnih strojev, kar tudi nam povzroča izzive pri zagotavljanju zadostnih proizvodnih kapacitet.

Inflacija pritiska na cene

Prav tako vnašata pritiske na cene izdelkov inflacija in naraščanje cen energentov, zato v zadnjem letu potekajo stalna pogajanja tako z dobavitelji kot s kupci glede uskladitve cen, ki jih generirajo dražji energenti, komponente, povečani stroški delovne sile,« so pojasnili v podjetju.

V skupini Sij, ki združuje več jeklarn v Sloveniji, so visoka nihanja občutili tako na strani ponudbe kot povpraševanja, ocenjujejo pa, da se turbulentnost v globalni jeklarski dejavnosti umirja. »V naši dobavni verigi je v negotovih razmerah pogost učinek biča, kar pomeni, da se manjša nihanja na strani končnih porabnikov (na primer pri potrošnikih) po poti navzgor po verigi vrednosti stopnjujejo – in ko pridejo do nas, kjer proizvajamo osnovne jeklene materiale, imajo velike učinke. Sploh v lanskem letu smo uspešno prebrodili več takih še vedno trajajočih nihanj, ki nastanejo zaradi dinamike polnjenja in nato praznjenja skladišč v dobavni verigi,« je povedal Aleš Falatov, direktor za marketing in razvoj poslovanja.

O turbulenci, ki jo je sprožilo koronsko obdobje in se šele v zadnjem času umirja, govorijo tudi v podjetju Bisol, ki proizvaja fotovoltaične panele. »Transportni stroški so se vrnili na normalnejše ravni, predvsem pa so postali bolj zanesljivi transportni časi. To je ugodno predvsem za naše bolj oddaljene kupce, saj solarne izdelke prodajamo v več kot sto držav po svetu. Da smo zagotavljali neprekinjeno proizvodnjo, smo med epidemijo naše nabavne poti še bolj diverzificirali, do neke mere tudi (geografsko) približali – in to bomo ohranjali tudi v prihodnje. Med surovinami velja izpostaviti predvsem lani najbolj nestabilni aluminij, katerega cena je težave povzročala številnim industrijam, danes pa je njegova cena spet stabilna, sicer višja kot pred tremi leti, ampak sprejemljiva. Na prodajni strani je med našimi evropskimi kupci čutiti pomik k intenzivnejšemu iskanju evropskih dobaviteljev z vsem, kar to pomeni – tako s kakovostjo samih proizvodov, obprodajnimi aktivnostmi kot tudi zanesljivostjo dobav,« so povedali.

Trajnostno in zeleno

Pretresi zadnjih let pa so pospešili premike v smer trajnosti. »Lahko rečem, da se naša industrija temeljito preobraža v bolj zeleno. Ključni pokazatelj tega trenda je rast povpraševanja po našem regeneriranem najlonu econyl. Naši ključni kupci so iz modne, avtomobilske industrije in industrije notranje opreme. Econyl je sinonim za krožnost dobavnih verig ter prvovrstna surovina, ki je po kakovosti enaka najlonu, proizvedenem iz fosilnih virov. Danes uporablja regenerirani najlon več kot 2500 blagovnih znamk,« je povedal Denis Jahić, generalni direktor podjetja AquafilSLO.

Vse večji pomen trajnosti v dobavnih verigah je izpostavil tudi Čemažar. »Povečano ozaveščanje o okoljskih in socialnih vprašanjih je privedlo do povečanega povpraševanja po trajnostno pridelanih surovinah in etični proizvodnji ter spoštovanju kodeksov ravnanja tako, da smo aktivni tudi na tem področju,« je povedal.