V nadaljevanju preberite:

Medtem ko se podjetja – in banke – v razvitem svetu pri odločanju o financiranju projektov, ki so »zeleni« in »trajnostni«, ukvarjajo predvsem s tem, po kakšnih kriterijih določiti, kateri je bolj v skladu s cilji obvladovanja podnebnih sprememb, imajo države v razvoju precej drugačen problem. Kako sploh priti do sredstev, s katerimi bi financirale prilagajanje na novo podnebno realnost.

Finančni mehanizmi za podporo državam v razvoju, ki so hkrati tudi nadpovprečno izpostavljene škodam zaradi vremenskih katastrof, so bili tudi del pogajanja na forumu Cop29 v Azerbajdžanu. Po ocenah analitikov bi za premik proti uporabi bolj zelenih virov energije in za investicije na področju obvladovanja posledic podnebnih sprememb potrebovale več kot dva bilijona dolarjev na leto.

Vsaj delno pa k temu cilju prispevajo mednarodne razvojne banke (kreditne ustanove, ki jih praviloma financirajo industrijske države, da bi zagotavljale razvojno pomoč manj razvitim), ki pa pričakujejo, da se bo v financiranje podnebnega prehoda dejavneje vključil tudi zasebni sektor.