Potniški in kontejnerski pomol za razvoj Luke

Na potniškem terminalu Luke Koper so začeli pripravljalna dela za gradnjo nove stavbe, ki bo precej olajšala sprejem potnikov s potniških ladij in arhitekturno omogočila mehak urban prehod med mestom in tovornim pristaniščem. V sredo, 30. oktobra, naj bi v Luki po trikrat podaljšanem roku odprli ponudbe v javnem naročilu za svojo največjo naložbo v tem desetletju – še eno širitev kontejnerskega prvega pomola. Naložbe so del obsežnega razvojnega ciklusa, ki so ga v strateškem načrtu ovrednotili na 780 milijonov evrov.

Veliko povečanje severnega dela kontejnerskega pomola bo največja naložba Luke Koper v tem desetletju. Gradbeniki ocenjujejo, da je to investicija v vrednosti od 150 do 200 milijonov evrov. Ob prvem pomolu, na katerem zdaj lahko sprejmejo do 1,2 milijona kontejnerjev na leto, bodo dogradili zahteven gradbeni objekt, s katerim bodo na leto lahko pretovorili in začasno skladiščili 1,75 milijona zabojnikov. To bo obalna konstrukcija, dolga 326 metrov, ki bo imela dva ladijska priveza. Ob privezih bodo zgradili za sedem hektarov skladiščne in manipulativne površine. Veliko betonsko ploščad bodo postavili na več sto pilotov, ki bodo zabiti tudi 66 metrov globoko v mehko morsko dno. Morje bodo ob tem delu poglobili na 14,5 metra, kar 68.000 kubičnih metrov izkopanega mulja pa odložili na štiri kilometre oddaljeni ankaranski Bonifiki. Poleg tega bodo postavili še transformatorske postaje in fotovoltaično elektrarno, pisarniški objekt s sanitarijami in pripadajočo infrastrukturo.

Potniški terminal bodo uredili po zamislih arhitekta Marka Apollonia iz biroja AA Kultura. Še ena ločnica in prijazen prehod med mestom in pristaniščem. Računalniški prikaz AA Kultura

Ponudbe so najprej hoteli odpirati konec septembra, vendar so zaradi pritožb in vprašanj potencialnih gradbenih podjetij rok najprej podaljšali do 20. oktobra, potem do 25. oktobra in zdaj še do 30. oktobra. Na premeščanje roka je vplivalo več razlogov. Različni izvajalci si seveda prizadevajo za sklenitev obsežnega posla, ki ga bo treba uresničiti v treh letih in dela izvajati tako, da bo pristanišče lahko nemoteno obratovalo. Ena od dilem kandidatov za gradnjo in naročnikov iz Luke Koper je bila, ali smejo imeti podjetja iz tretjih (neevropskih) držav možnost nastopanja pod enakimi pogoji kot izvajalci iz EU. Ker je interes za gradnjo izkazalo tudi turško podjetje Yapı Merkezi (ki sodeluje pri gradnji drugega tira), smo Sama Ivančiča vprašali, ali bodo (so)oddali ponudbo. Ivančič nam je odgovoril, da so nameravali oddati ponudbo, vendar se niso strinjali z vsebino razpisa. Zato Yapı Merkezi po njegovih besedah ne bo oddal ponudbe za izvedbo del. Toda najpomembnejši razlog za odstop je očitno drugje. Z ministrstva za javno upravo so nam včeraj odgovorili, da je Sodišče EU ravno včeraj v zadevi C-652/22 (gre za primer pritožbe drugega turškega podjetja, Kolin İnşaat Turizm Sanayi ve Ticaret, na odločitve hrvaške državne revizije) odločilo, da podjetja iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazuma s področja javnih naročil, ne morejo zahtevati enake obravnave kot gospodarska podjetja iz EU. Saj tudi te države ne omogočajo evropskim podjetjem enakopravne obravnave v omenjenih tretjih državah. Mednje spada tudi Turčija, ki sicer sodeluje pri različnih gradbenih posegih v Sloveniji.

Do 2. novembra bodo v Koper priplule še štiri velike potniške križarke, skupaj jih bo letos 73, pripeljale pa bodo 125.000 potnikov, kar je nov rekord. FOTO: Boris Šuligoj 

Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je povedala, da podjetje iz različnih razlogov lahko podaljšuje rok za odpiranje ponudb, pa tudi za dopolnjevanje razpisnih pogojev, zato da zavaruje svoje interese. Eden od teh je, da se želi izogniti revizijam, ki lahko za dalj časa upočasnijo oddajo del. Pri tako obsežnih naložbah je seveda mogoče zaznati velik interes gradbenih podjetij. Nevenka Kržan je povedala, da širijo kontejnerski pomol zato, ker želijo s tem ustreči pričakovanjem ladjarjev in logistov, hkrati utrjujejo položaj med jadranskimi pristanišči, saj so največje pristanišče po pretovoru kontejnerjev na Jadranu. Gradnja časovno sledi projektu drugega tira, ki naj bi bil končan leta 2026. Do takrat pa želijo biti tudi v tovornem pristanišču še bistveno bolje opremljeni, kot so.

Za več deset milijonov evrov vlaganj v Luko

Januarja so delavci Kolektorja Kolinga in Grafista v drugem luškem bazenu začeli graditi 12. privez za generalne tovore, ki bo dolg 200 metrov, z globino morja 12 metrov. Hkrati bo omogočal tudi privez ro-ro ladjam (za pretovor avtomobilov), zaradi česar bo ob privezu še ploščad za raztovarjanje avtomobilov. Ta privez bo dokončan do konca leta 2026, vrednost gradbenih del pa je 43 milijonov brez DDV. Podjetje Kolektor CPG je pred nekaj tedni začel graditi novo veliko parkirišče za avtomobile, na kaseti 6 A, kjer bodo lahko skladiščili 4000 avtomobilov. Vrednost del je 7,5 milijona evrov. Parkirišče bo pripravljeno v drugi polovici leta 2025.

Podjetje Strabag pa je poleti začelo graditi prvo avtomatizirano in energetsko samozadostno skladišče 54 za jeklene kolute. Zasnovali so ga po zgledu najsodobnejših podobnih skladišč v svetu (Južne Koreje). To je skladišče, veliko 14.000 kvadratnih metrov, na strehi bo imelo sončno elektrarno z močjo 3 MW. V skladišču bo pet povsem elektrificiranih mostnih dvigal, katerih tehnologija bo omogočala rekuperacijo energije. Naložbo bodo končali spomladi leta 2026 in znaša nekoliko več kot 36 milijonov evrov.

Na fotografiji Costa Classica. FOTO: Boris Šuligoj 

Potniški terminal za več kot 120.000 potnikov

Te dni so začeli priprave na gradnjo nove stavbe na potniškem terminalu. Dela bo podjetje Makro 5 Gradnje izvedlo v šestih mesecih (do konca aprila prihodnje leto), gradbena dela so ocenili na tri milijone evrov brez DDV. Do 2. novembra bodo priplule še štiri velike potniške križarke, skupaj jih bo letos 73, pripeljale pa bodo 125.000 potnikov, kar je nov rekord. Vodja terminala Mitja Dujc je povedal, da bodo rušitev neprimernega sprejemnega šotora za potnike začeli le en dan po odhodu zadnje letošnje križarke iz Kopra in da so turistična križarjenja v polnem zagonu, saj ladjarjem uspe oddati prav vse kabine na ladjah. Nemalokrat imajo (zaradi pomožnih ležišč) celo več kot stoodstotno zasedenost registriranih kapacitet.

V novi stavbi bodo v pritličju prostori za carino, policijo, turistične informacije občinske lokalne turistične organizacije in seveda pisarne šestih zaposlenih luškega potniškega terminala. V nadstropju bodo oddali kavarno, ki bo odprta za vse goste, ob njej bo razgledna ploščad z lepim razgledom na ladje in potniški vrvež. Poleg kavarne bo tudi manjša konferenčna dvorana (do 30 ljudi). Odgovorni projektant nove stavbe na 1400 kvadratnih metrih površine je Marko Apollonio iz Studia AA Kultura.