Vodikova dolina – zgodovinska priložnost regije

V začetku junija bo uradno zaživel šestletni čezmejni projekt Severnojadranska vodikova dolina (NAHV). Gre za veliko razvojno priložnost Slovenije, saj bo med prvimi v Evropi vzpostavljala rešitve na področju, na katero EU stavi pri razogljičenju. Kaj prinaša konzorcijskim partnerjem pri nas?

Ideja o regionalnem povezovanju za izgradnjo vodikovega ekosistema se je kalila nekaj let, pove Aleksander Gerbec, direktor novogoriškega zagonskega podjetja Ecubes, kjer že skoraj desetletje razvijajo vodikove tehnologije. Podpora industrije v Sloveniji, na Hrvaškem in v italijanski pokrajini Furlaniji - Julijski krajini ter nato še odločevalcev (resornih ministrstev) je privedla do prijave na razpis Evropskega partnerstva za čisti vodik.

Med 22 evropskimi konzorciji, v katerih je sodelovalo več kot 600 uglednih podjetij iz vse Evrope, je bilo izbranih devet projektov, za katere je bilo namenjenih 105,4 milijona evrov iz programa Obzorje Evropa. Prav projekt Severnojadranske vodikove doline, ki ga sestavlja konzorcij 34 podjetij in organizacij iz vseh treh držav z vodilnim partnerjem Holdingom Slovenske elektrarne (HSE), je bil med vsemi ocenjen kot najboljši, januarja je pridobil 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Velika pričakovanja partnerjev

Ta mesec bodo partnerji podpisali pogodbo o financiranju in z junijem bo projekt, ki ga v HSE opisujejo kot »izredno zahteven in razvejen razvojno-demonstracijski projekt, ki zajema celoten vodikov ekosistem – od proizvodnje, distribucije, shranjevanja do porabe obnovljivega vodika, rezultat pa bo sedemnajst pilotno-demonstracijskih projektov«, zaživel. Njegov končni cilj so razogljičenje pomembnih industrijskih sektorjev, kot sta proizvodnja jekla in cementa, ter trajnostne prometne rešitve, vezane na zmanjševanje ogljičnega odtisa.

»Priložnosti za razvoj in napredek na področju vodikovih tehnologij so velike in takšna so tudi pričakovanja od projekta NAHV,« so jasni v HSE, kjer so kot vodilni partner odgovorni za koordinacijo, za doseganje mejnikov skladno s časovnico ter za izvedbo enega ključnih pilotov, to je do 5000 ton proizvodnje obnovljivega vodika na leto.

Na lokaciji Teša je predvidena postavitev večjega dela infrastrukture za proizvodnjo vodika, kar je v skladu s ciljem ohranitve energetske lokacije na eni strani, na drugi pa v skladu s postopno transformacijo Šaleške doline v zeleno lokacijo. »Skupina HSE je že danes nosilka zelenega prehoda v Sloveniji, saj proizvedemo večino vse obnovljive električne energije v državi in v to usmerjamo tudi vse svoje razvojne projekte. NAHV bo naše poslanstvo in vizijo – biti nosilec zelenega prehoda v Sloveniji – le še okrepil, hkrati pa prispeval tudi k doseganju nacionalnih in evropskih ciljev na tem področju,« so sporočili iz HSE.

Kot pojasnjuje Aleksander Gerbec, bo podjetje Ecubes v okviru projekta v prihodnjih šestih letih postavilo na več lokacijah v regiji infrastrukturo – njihovo patentirano tehnološko rešitev –, ki omogoča zajem obnovljive energije, hrambo ter ponovno uporabo, predvsem v transportu. »S partnerji bomo vzpostavili park vozil na vodik, občine pa bodo dobile dodaten pospeševalnik za oblikovanje samopreskrbnih energetskih skupnosti po vzoru občine Kanal ob Soči, ki je v svojo strategijo razvoja že junija 2022 umestila tudi hranilnike vodika. To je prva občina v EU s tovrstno strategijo,« poudari.

Razogljičenje procesov v praksi

Eden vidnejših pobudnikov za vzpostavitev NAHV je cementarna Salonit Anhovo, kjer, kot pravijo, bo zeleni vodik, pridobljen iz obnovljivih virov energije, imel pomembno vlogo pri razogljičenju. Prvi korak je bila postavitev polnilnice s čistim vodikom novembra 2021, cilj pa je, da do leta 2035 postanejo ena prvih ogljično nevtralnih cementarn z minimalnim vplivom na okolje.

»Proizvodnja vodika je eden od načinov, kako skladiščiti sončno energijo. Končno stanje vodikovega sistema je preplet plinovodov po Evropi – lokacij, kjer bo potekala proizvodnja vodika, in mest, iz katerih bodo uporabniki lahko črpali to energijo,« pravi predsednik uprave Salonita Tomaž Vuk in vodikovo dolino postavlja v širši okvir: na začetku je v evropski vodikovi strategiji predvidena vzpostavitev manjših vodikovih ekosistemov, tako imenovanih vodikovih dolin, in ko bo teh jeder po Evropi dovolj, jih bodo povezali v enoten sistem.

»V širšem okolju smo prepoznali priložnost zaradi bližine treh pomembnih pristanišč v severnem Jadranu, kjer je potencial uporabe vodika kot goriva velik, enako velja za določene industrije v tem delu Slovenije ter na bližnjih območjih Hrvaške in Italije. Tudi v naši cementarni. Zavedamo se, da bodo okolja, ki bodo med prvimi vzpostavljala takšne rešitve, imela konkurenčno prednost v znanju, zgrajeni infrastrukturi, zanimiva bodo za naložbe itn.«

V cementarni vidijo NAHV kot priložnost za iskanje rešitev za razogljičenje procesov, in to tako pri proizvodnji klinkerja kot pri uporabi električne energije in transportu izdelkov do končnih kupcev. Iz Anhovega vsako leto odpravijo več kot milijon ton cementnih veziv do kupcev, ki so oddaljeni do 300 kilometrov. Priložnosti za razogljičenje transporta vidijo v kamionih na vodikov pogon in tudi v razogljičenju železniškega transporta na progi Jesenice–Nova Gorica, ki še ni elektrificiran.

V Salonitu želijo v okviru projekta vzpostaviti demonstracijo transporta s kamioni na vodik, izvesti študijo izvedljivosti za povezavo na vodikovod, kar bo podlaga za naslednje korake, na lokaciji želijo s partnerji tudi postaviti manjšo demonstracijsko proizvodnjo zelenega vodika.

»V okviru projekta bomo v Steklarni Hrastnik vzpostavili obrat za proizvodnjo vodika, ki bo v prihodnje imel vlogo ključnega energenta pri proizvodnji steklene embalaže. Vodik torej nameravamo uporabiti za preskrbo steklarskih peči s čistim brezogljičnim gorivom,« so svoj prispevek v NAHV predstavili v Steklarni Hrastnik. Zanje projekt pomeni nadaljevanje evropskega projekta H2Glass, v okviru katerega bodo v treh letih na industrijski ravni razvili in demonstrirali uporabo vodika v steklarskih pečeh.

»Z NAHV bomo uporabo vodika v steklarni nadgradili z infrastrukturo in opremo, ki bo omogočala njegovo operativno uporabo na komercialni ravni,« so še zapisali. Družba sicer sodeluje tudi v projektu Photosinth, kjer razvijajo proizvodnjo vodika s fotosintezo.

Politična in znanstvena podpora

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je med drugim odgovorno za izdelavo političnih smernic glede razvoja in rezultatov projekta za vse tri države, reševali bodo tudi meddržavna vprašanja, ki se bodo pojavljala. Eno od njih bo gotovo, kako zagotoviti distribucijo najmanj 20 odstotkov pridobljenega zelenega vodika med državami, pojasnjujejo na ministrstvu.

Ocenjujejo, da bo projekt prinesel konkurenčno prednost Sloveniji v smislu tehnološkega razvoja pridobivanja in uporabe zelenega vodika po modelu četvorne vijačnice tako industriji in znanosti kot tudi na institucionalni ravni ter civilni družbi.

Vlogo javne raziskovalne organizacije v Severnojadranski vodikovi dolini ima Univerza v Ljubljani (UL), projekt koordinirata prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo in dekan prof. dr. Mihael Sekavčnik. »Prispevek UL bo modeliranje tehnoloških sklopov v predprojektni fazi projektiranja pilotnih postrojenj (elektroliza, shranjevanje vodika, digitalni dvojčki), monitoring (merilni sistemi, sistemi za zajem in obdelavo podatkov, analize in poročila), analize vplivov na okolje (ogljični odtis, certificiranje porekla vodika), sporočanje rezultatov na javnih dogodkih v splošni in akademski javnosti,« so našteli.

Ključno širjenje znanja in kompetenc

Med ključnimi nalogami univerze bodo tudi nadgradnja študijskih programov in usposabljanje kadrov, sooblikovanje mednarodnega kompetenčnega centra za vodikove tehnologije ter organizacija poletnih šol za doktorske študente s tematiko vodikovih tehnologij. Na tem področju se sicer na UL in na fakultetah generira veliko znanja.

Na Fakulteti za strojništvo so ob zadnji prenovi temu področju namenili posebno pozornost zlasti na magistrskem študijskem programu druge stopnje, »posledično UL pridobiva čedalje več mednarodnih in domačih raziskovalnih projektov ter rezultate raziskav objavlja v najuglednejših znanstvenih revijah, kar dokazuje, da se ekspertiza na tem področju krepi«, so še sporočili.

V povezavi z znanjem se projektu posredno pridružuje tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Iz sredstev sklada za pravičen prehod bo sofinanciralo vzpostavitev Centra za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (Center DUBT), ki bo deloval pod okriljem Kemijskega inštituta. Kot so sporočili z ministrstva, bo center poskrbel za vzpostavitev vrhunske raziskovalne, razvojne in inovacijske opreme na področju vodika, njegove uporabe pri pretvorbi CO₂ in tudi baterij.

»Center bo omogočal dostop do različnih vrst elektrolize, uporabe vodika za proizvodnjo sintetičnega metana ali drugih vrst uporabe v energetsko intenzivnih obratih, kjer bo gospodarstvo neposredno lahko​ dostopalo do raziskovalne opreme, ki je v Sloveniji trenutno ni. Eden glavnih ciljev centra pa je izobraževanje, usposabljanje in inženirstvo, s čimer bomo lahko poskrbeli, da se bodo razvili strokovnjaki, po katerih bo zaradi vedno širše uporabe obnovljivih virov vedno večje povpraševanje, a jih trenutno primanjkuje,« so sporočili z ministrstva.

Pričakujejo, da bo do dokončanja projekta NAHV usposobljenih približno 20 vrhunskih strokovnjakov vodikovih tehnologij, projekt pa bo hkrati temelj za nadaljnji razvoj usposabljanja kadrov na tem področju.

Pri širjenju znanja in kompetenc za vodikove tehnologije so določene korake naredili že tudi v Ecubesu. Po besedah Aleksandra Gerbca so od leta 2019, ko so razvili brezplačen izobraževalni program H2Student, v Sloveniji in na Hrvaškem izobrazili več kot 4500 mladih. Zdaj so v sklopu projekta pridobili sredstva, s pomočjo katerih bodo v prihodnjih štirih letih izobrazili vsaj še 4000 mladih.

»Veščine bodo hitro usvojili, saj so tehnologije že poznane. Specializirana znanja pa bodo potrebna v tehnoloških podjetjih, kjer bodo razvijali tehnologije. Če jih bo naša družba s kreiranjem trga podpirala, bomo imeli v Sloveniji kmalu številna zelo uspešna tehnološka podjetja. S projektom NAHV se odpirajo prav te priložnosti. V Bruslju so ocenili, da bo razvoj vodikovih projektov v našo regijo prinesel ali v njej ohranil več kot 40.000 delovnih mest,« je poudaril Gerbec.

Podpreti podjetja, ki bodo reševala izzive

Izzivov, ki jih prinaša projekt, je zelo veliko, se ne slepi Aleksander Gerbec. Vprašanje je, ali bomo v Sloveniji razumeli, da je projekt, ki ga je odobrila EU, za regijo zgodovinska razvojna priložnost, da se umesti kot vodilni vodikov hub v širšem regijskem območju treh držav. Projekt bo kmalu viden kot polje novih priložnosti za številna podjetja iz regije.

»Podjetja, ki so si drznila pristopiti, bi morala dobiti širšo družbeno podporo, saj smo se lotili reševanja številnih izzivov. Potrebujemo rešitve za ogljično nevtralnost, ki jih tudi v evropskem prostoru še ne poznajo,« razlaga pomen projekta. In napoveduje: »Če nam uspe, bo regija severnega Jadrana v globalnem prostoru med mladimi talenti prepoznana kot destinacija hitrega tehnološkega razvoja in inkubiranja rešitev za čisto prihodnost.«