Vnaprej zastavljena strategija je ključ do uspešnega investiranja

Centralne banke so v odgovor na rast inflacije zaostrile denarno politiko, ki so jo vodile od finančne krize leta 2008. To je bil letos najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na kapitalske trge, v letu 2023 pa Luka Flere, član uprave Generali Investments, pričakuje, da bo pozornost usmerjena predvsem na gospodarsko rast in dobičkonosnost podjetij.

Pri tem je optimističen, saj se kažejo prvi znaki ohlajanja inflacije v ZDA in Evropi. To pomeni, da ukrepi, ki so jih sprejele centralne banke, začenjajo učinkovati. »Če bi inflacija popolnoma ušla izpod nadzora in ostala na ravneh okoli deset odstotkov, bi morale centralne banke stopnjevati zaostrovanje denarne politike, kar bi lahko privedlo do recesije v posameznih državah in lahko tudi globalno,« je pojasnil Flere. Opozoril je na pomembnost vlaganj na finančne trge, ki se še bolj izrazi v času inflacije.

Kakšno je bilo leto 2022 za vlagatelje na kapitalske trge?

Zadnjih nekaj let se po svetu dogaja veliko pomembnih in nepričakovanih dogodkov, začenši s pandemijo covida-19, krizo po tem, vojno v Ukrajini, ki je sprožila energetsko krizo. Vse to vpliva na gospodarske razmere na globalni ravni in vpliva na kapitalske trge. Lansko jesen so se začeli kazati prvi znaki inflacije po svetu. Takrat je večina analitikov in tudi centralnih bank menila, da bo glede na razloge, zaradi katerih so rasle cene življenjskih potrebščin, prehodna.

Vojna v Ukrajini in energetska kriza, ki ji je sledila, je vse te napovedi in analize postavila na glavo, saj so se močno zvišale cene energentov, hrane … in se začele prelivati širše po ekonomiji. Rast cen je dobila širše ozadje, zato so centralne banke morale ukrepati, saj vemo, da je eden izmed njihovih ključnih ciljev zmerna in obvladljiva raven inflacije okoli dveh odstotkov.

Zakaj je vse to tako zelo pomembno tudi z vidika kapitalskih trgov? Na dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih desetih, petnajstih letih so vplivale predvsem centralne banke. Gospodarsko aktivnost so poskušale spodbujati z ohlapnimi denarnimi politikami, denar je bil zelo poceni, obrestne mere negativne in na trgu je bilo veliko likvidnosti.

Vse to je pomenilo močno rast finančnih sredstev in različnih naložbenih razredov, in ko so centralne banke morale začeti spreminjati denarno politiko, dvigovati obrestne mere, je to seveda vplivalo tudi na kapitalske trge. Videli smo močne padce v nekaterih naložbenih razredih. Za obveznice je bilo letošnje leto tudi zgodovinsko rekordno, tako glede padcev kot nihajnosti.

Na splošno lahko rečemo, da so bili letos bolj na udaru naložbeni razredi, ki so odvisni zlasti od tega, kaj se dogaja z obrestnimi merami. Delniški in obvezniški indeksi bodo leto večinoma zaključili v negativnem območju, seveda pa se vedno najdejo segmenti trga, ki jim takšne razmere ustrezajo. V času krize zaradi covida-19 je bil takšen primer sektor informacijske tehnologije, letos sektor surovin. Geografsko bi od večjih ekonomij s pozitivnega vidika izpostavil Indijo. Kapitalski trgi so tam profitirali, ker imajo v danih razmerah lažji dostop do cenejše energije, hkrati pa so geopolitično nekoliko odmaknjeni od središča dogajanja in imajo močan notranji trg z 1,4 milijarde prebivalcev.

Kot ste rekli, kapitalski trgi se trenutno gibljejo bolj v rdečem. V Generali Investments svetujete: Bodimo pogumni, ko so vsi preplašeni. Zakaj in kaj nas o tem uči zgodovina?

Gre za psihologijo investiranja na kapitalskih trgih. Znano je, da v okolju, ko cene na kapitalskih trgih rastejo, samozavest zraste, in s tem tudi pripravljenost investirati v bolj tvegane vrste naložb. Ko cene padajo, pa ljudje postanejo prestrašeni in v večini primerov bolj razmišljajo o prodaji naložb kot o tem, da bi investirana sredstva povečevali. Zgodovinsko gledano najboljše donosnosti dosežemo, če denar vlagamo v času kriz, ko so cene nizke.

V času evforije, ko vsi govorijo o kapitalskih trgih, delnicah ali določenem naložbenem razredu, pa je to navadno znak, da se trg pregreva in da v takšnem okolju morda ni najbolj smiselno dodatno povečevati naložb ali vlagati vanje. Splošno načelo je, da sredstva, vložena na kapitalske trge, povečujemo, ko o tem nihče ne govori, saj so cene takrat nižje in donosi boljši, zmanjšujemo pa jih, ko na trgu vlada evforija.

Je pa to s psihološkega vidika težko.

Da. Zato tudi pravimo, da je dobro biti pogumen, ko so drugi preplašeni. Večinoma ljudje nimamo toliko denarja, da bi ga lahko zapravljali za stvari, ki nam zmanjšujejo kupno moč, zato je treba investirati, da našo prihodnjo kupno moč vsaj vzdržujemo.

Kaj svetujete vlagateljem, kako naj v tem času ohranjajo trezno glavo?

Nihanje kapitalskih trgov ni nič nenavadnega, je stalnica. Če se odločimo del premoženja investirati nanje, moramo biti na to pripravljeni. Ključno za ohranjanje racionalnosti je, da imamo jasno postavljene cilje ter strategijo, kako jih doseči. Strategija, kaj lahko dosežemo s prihranki v nekem časovnem obdobju z določeno stopnjo tveganja, mora biti določena objektivno in seveda ji moramo tudi slediti.

Ključ je, da imamo srednje- do dolgoročno postavljene cilje ter ustrezno oblikovan in razpršen portfelj, ker potem ni možnosti za nenadne ali panične odločitve, ni potrebe, da bi nas preveč skrbelo, kaj se s portfeljem dogaja na dnevno. To je tudi ena od ključnih vlog družb za upravljanje, poleg tega, da aktivno upravljamo portfelje. Vlagateljem ponudimo celovito finančno storitev, ki vključuje tudi finančni posvet, na katerem skupaj pretehtamo vlagateljeve finančne cilje, koliko denarja lahko investira glede na finančno stanje, kolikšno tveganje si lahko privošči in ga tudi sprejema.

Portfelj mora biti oblikovan tako, da ponoči mirno spimo, tudi če trgi nihajo, če padejo za več kot deset odstotkov, kar se lahko zgodi. Če nas te stvari obremenjujejo, imamo v portfelju preveč oziroma premalo tvegane naložbe ali pa nerealna pričakovanja. Izkušnje kažejo, da vlagatelji običajno imajo finančne cilje, pogosto pa manjka realna ocena, kakšne donose lahko pričakujemo ob določeni stopnji tveganja.

Prav ko kapitalski trgi nihajo v daljšem obdobju, se pokaže pomembnost dolgoročnega vlaganja. Zakaj je dolgoročnost nekakšen varnostni ventil?

Naložbe z višjo pričakovano donosnostjo so izpostavljene večji nihajnosti ali drugim tveganjem. Če gledamo dva klasična naložbena razreda, delnice in obveznice: prve omogočajo višje pričakovane donosnosti, a cene tudi bolj nihajo, oziroma v določenih časovnih obdobjih lahko padajo. Učinek tega lahko ublažimo s podaljševanjem dobe investiranja: statistični podatki za ameriški trg kažejo, da se z daljšanjem časa, ko investiramo na delniški trg, povečuje verjetnost, da bomo dosegli pozitivno donosnost.

Luka Flere: Za obveznice je bilo letošnje leto tudi zgodovinsko gledano rekordno, tako glede padcev kot nihajnosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Za obdobje nekaj mesecev do leta dni je ta verjetnost od 50 do 70-odstotna, če pa gledamo priporočeno dobo vlaganja v delniške naložbe ali delniške vzajemne sklade, to je približno deset let, je od 90 do 95-odstotna verjetnost, da bomo dosegli pozitiven donos. Zgodovina ameriškega trga tudi kaže, da so obdobja bikovskega trenda (rastoči trg od trenutka obrata po tem, ko so indeksi padli za več kot 20 odstotkov) v povprečju trajala 2,7 leta, celotna donosnost indeksa v tem obdobju pa je bila približno 110 odstotkov. Po drugi strani je medvedji trend, ko so indeksi padli za več kot 20 odstotkov, povprečno trajal 9,5 meseca, in to v povprečju za 35 odstotkov.

Če povzamem, pretekle izkušnje torej kažejo, da če naložbe držimo skozi medvedji in bikovski trend, bomo v bikovskem zaslužili več, kot bomo izgubili v medvedjem. Se pravi največja napaka, ki jo investitor lahko stori, je, da je prisiljen prodajati naložbe v času padca, najpogosteje zaradi likvidnostnih potreb ali strahu, in s tem zaklene izgube.

Mislite, da je prav dolgoročnost vzrok, da se ljudje v Sloveniji raje kot za naložbe na kapitalske trge odločajo za varčevanje na bankah? Ali nas je strah česa drugega?

Po mojem mnenju gre bolj za nepoznavanje alternativnih možnosti bančnim depozitom in za slabo izkušnjo iz leta 2008. Takratna finančna kriza je bila prva večja, ki smo jo doživeli tudi vlagatelji v Sloveniji. Mogoče smo bili nepripravljeni na kaj takšnega in lahko rečem, da se takrat tudi niso upoštevala vsa pravila investiranja.

Ljudje so imeli nerealna pričakovanja o pričakovani donosnosti naložb, predvsem pa ni bilo upoštevano osnovno načelo, ki je, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari in da je treba premoženje razpršiti. Vseeno pa bi rekel, da je najpomembnejši vzrok za manjše zanimanje za kapitalske trge finančna nepismenost. Še vedno veliko Slovencev ne ve, kaj vzajemni skladi so in kako participirati na kapitalskih trgih.

O slabi finančni pismenosti govorimo že več kot deset let, se sploh kam premaknemo?

Da, se izboljšuje, je pa to dolgoročen proces. Ocenjujem, da je zadnje obdobje negativnih obrestnih mer na bankah ljudi prisililo, da razmislijo o tem, kako plemenititi denar in ali so bančna varčevanja res najboljša rešitev. V tujini so po višini sredstev v upravljanju največji obvezniški skladi in skladi denarnega trga, ki so alternativa bančnim depozitom. Nihajnost teh vzajemnih skladov je veliko nižja od delniških in so primerni za ljudi, ki imajo kratkoročnejše finančne cilje in niso pripravljeni prevzemati prevelikih tveganj.

Vrednost bančnih vlog je rasla celo v času, ko smo morali bankam plačevati, če smo jim dali denar na razpolago. V času inflacije se veselimo obresti. Kaj pa pri tem prezremo?

Gre za razliko med nominalnimi in realnimi donosnostmi. Če hočemo ohranjati kupno moč, moramo zaslužiti realno pozitivne donosnosti. Različni naložbeni razredi pa nam omogočajo različno raven zaščite pred inflacijo: depoziti in navadne obveznice nam nosijo nominalne obrestne mere, medtem ko delnice, nepremičnine in drugi realni naložbeni razredi omogočajo delno zaščito pred inflacijo. Kako? Recimo podjetja, seveda odvisno od sektorja in konkurenčnega okolja, lahko rast cen delno ali v celoti prenesejo na potrošnika. To pomeni, da so njihovi poslovni rezultati boljši, vlagatelji pa to nagradijo z višjo ceno njihovih delnic na borzi.

Kaj pomeni za celotno družbo, da nam denar leži na bankah, kakšne priložnosti s tem izpuščamo iz rok?

Z vidika posameznika, še posebno mladih, ni racionalno, da imamo vsa privarčevana sredstva na banki, ker s tem zamujamo priložnost višjih donosnosti in na koncu boljšega standarda za posameznika, družbo in državo. Z vidika države, celotne družbe zamujamo priložnost širšega razvoja kapitalskega trga in tudi razvoj določenih akterjev, na primer alternativnih ali pokojninskih skladov, ki denar, ki ga upravljajo, plasirajo naprej podjetjem. Tako se ustvari krog.

Ocenjujem, da ima Slovenija na področju regulative, poenostavitve birokracije in procesov še veliko izzivov, da bi se vzpostavil učinkovit finančni sistem, začenši s pokojninskim sistemom. V bančnih depozitih imamo 26 milijard evrov, od tega večji del v obliki vpoglednih vlog in ta sredstva se ne prelivajo naprej po gospodarstvu. Zdaj to prinaša pozitivne obresti, a so nižje od inflacije, tako da izgubljamo kupno moč, bi pa ta sredstva v ugodnih razmerah lahko ustvarjala neko dodano vrednost.

Vsak deležnik v tem procesu lahko prispeva k oblikovanju toka denarja od prihrankov, finančnih institucij, kot so pokojninski skladi, vzajemni skladi in podobno, s katerimi prebivalci bolj dolgoročno varčujejo, do podjetij s potencialom rasti in ustvarjanja dodane vrednosti in nato skupaj z vsemi multiplikativnimi učinki spet k prebivalstvu. Tako pa so mala in srednja podjetja, ki iščejo financiranje, odvisna večinoma od bank, te pa se spopadajo tudi z omejitvami predvsem na regulatornem področju. Če bi imeli večjo likvidnost in globino na kapitalskem trgu ali še bolj razvit segment alternativnih skladov, bi imela ta podjetja alternativne vire bančnemu financiranju.

Država bi morala poskrbeti za ustrezno okolje in sistemski regulatorni okvir, davčne spodbude. Priložnost vidim na pokojninskem področju, kjer imamo v soseščini primere dobrih praks, in tudi pri nadaljnjem razvoju segmenta investicijskih skladov.

Ali se mlajše generacije, podobno kot na marsikaterem drugem področju, razlikujejo od prejšnjih po tem, kako razmišljajo o plemenitenju denarja? Kako razumejo vlaganja?

V povprečju so mlajše generacije bolj finančno ozaveščene kot starejše. Bolje poznajo alternativne možnosti na finančnih trgih. Imajo pa seveda druge izzive. Veliko mladih za razrešitev stanovanjskega vprašanja najame posojilo in zato imajo manjšo možnost ustvarjanja presežkov za investiranje. Drugi problem, s katerim se hitro srečajo, je pomanjkanje izkušenj. Kljub vsemu svetujem, da čim prej, četudi z majhnimi zneski, začnejo investirati. Kajti časovna komponenta je tu zelo pomembna, prej kot začnemo, bolje je, saj obrestno obrestni račun dela njim v korist.

Kje pa vidite priložnosti za vlagatelje v letu 2023 in kje bo treba biti pozoren?

Najpomembnejše vprašanje prihodnjega leta je, v katero smer se bo obrnila gospodarska rast po tem, ko so centralne banke za umiritev inflacije stopile na zavoro. Če se bo inflacija začela umirjati, sprejeti ukrepi ne bodo preveč ohladili gospodarstev, če pa bodo morale centralne banke nadaljevati zaostrovanje denarne politike z zviševanjem obrestnih mer, pa to lahko privede do recesije oziroma negativne gospodarske rasti.

Letos je bil najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na kapitalske trge, zaostrena denarna politika in s tem povezano višanje obrestnih mer, pri čemer smo imeli gospodarsko rast in tudi še vedno dobro dobičkonosnost podjetij. Prihodnje leto pa pričakujem, da se bomo ukvarjali predvsem z rastjo in tem, kolikšno dobičkonosnost bodo podjetja v zaostrenem okolju lahko dosegla. Scenarija sta dva. Ali rahla ohladitev ali močnejša recesija, ki bi seveda bolj negativno vplivala tudi na kapitalske trge. Pod črto lahko rečem, da so se vrednotenja s padci na kapitalskih trgih letos znižala, so pa razmere v svetu trenutno negotove. Na ena strani imamo energetsko krizo, v zvezi s katero pričakujem in želim, da se bo konflikt v Ukrajini vsaj zamrznil oziroma ne eskaliral.

Na drugi strani pa, če bi se politika Kitajske do covida-19 sprostila in manj negativno vplivala na gospodarstvo, bi to pozitivno vplivalo na globalno gospodarsko sliko. Zato sem za leto 2023 zmeren optimist, je pa, kot rečeno, negotovost velika. Pričakujemo lahko povečano nihajnost na kapitalskih trgih in zmerne pozitivne donosnosti.