V očesu inflacijskega orkana

Cene naraščajo veliko bolj, kot to objavlja Statistični urad Republike Slovenije (uradno izmerjena inflacija v oktobru je znašala 9,9 odstotka letno), si marsikdo misli ob vsakodnevnem obisku trgovine oziroma restavracije.

Človeška intuicija je v povprečju kar pravilna, zna pa biti v določenih okoliščinah tudi varljiva, saj si naše oči bolj zapomnijo stvari, ki jih vidimo in čutimo na dnevni ravni, kot druge dobrine in storitve. V kategoriji komunikacije, ki je del indeksa sprememb cen, lahko opazimo, da cene celo padajo.

Kakor koli že, rast cen že zdaj bistveno odstopa od cilja Evropske centralne banke, ki je nekaj nad dvema odstotkoma. Mnoga gospodinjstva imajo že zdaj težave, kako se prebiti skozi mesec, čemur pravimo realna izguba kupne moči.

Inflacija ne sme biti normalnost

Ob teh podatkih ne spi mirno niti ECB, ki si želi z dvigovanjem obrestnih mer preprečiti, da bi sedanja visoka inflacija postala nova normalnost. Ceno za dosego tega cilja pa vidi v ohlajanju gospodarstva, kar pomeni, da plače ne smejo rasti tako hitro kot inflacija. Manjša kupna moč bo znižala povpraševanje po izdelkih in dobrinah, podjetja pa bodo prisiljena odpuščati. Novi brezposelni bodo naredili trg dela bolj konkurenčen, pri čemer bo pritisk na rast plač manjši. Omenjeno opisujemo kot recesijo, ta je za leto 2023 praktično že osnovni scenarij, ki so ga finančni trgi po moji oceni že vgradili v svoja pričakovanja.

Na tem mestu pa bi se soočil z najbolj pogostim vprašanjem, ki ga dobivam od splošne javnosti. Kaj naj naredim s svojim premoženjem, ko imamo tako visoko inflacijo?

Moja prva misel je, da smo lahko še kako srečni, da smo v evroobmočju. Če samo pogledamo države v soseščini, vidimo, da so tam razmere še bolj brutalne in se objavljene številke inflacije vrtijo okoli 20 odstotkov, hkrati pa so njihove valute izpostavljene še večjemu nihanju.

Ko smo v Sloveniji leta 2007 prevzeli evro, smo odšteli za enega 239,64 tolarja. Istega dne je bilo treba odšteti za evro 254 madžarskih forintov. Danes pa se vrednost evra giba nad 400 forinti.

Južni sosedi Hrvaški lahko čestitamo ob prevzemu evra v letu 2023, bo pa za državljane to kar travmatična menjava, saj se bo v vrtincu inflacijskega dogajanja zgodilo še »evrsko« zaokroževanje.

Moja druga misel je bistveno bolj profesionalne narave, ki temelji na moji prej omenjeni oceni. Na finančnih trgih na cene danes vpliva vsa prihodnost. Še posebno pa, kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti (šest do devet mesecev).

INFOGRAFIKA: Delo

So obrestne mere že dovolj visoke?

Lahko bi celo rekli, da za finančne trge inflacija (četudi jo zdaj najbolj čutimo) ni več glavna tema, bila pa je pred dobrim letom. Zdaj svoje misli bolj usmerjamo samo še v relativno spremembo in se sprašujemo, ali so centralne banke že dovolj dvignile obrestne mere.

Prvi znaki uspeha se že kažejo v ZDA, kjer je nepričakovano močnejše znižanje inflacije na 7,7 odstotka letno v oktobru celotni finančni trg spravilo v delirij – rasle so tako obveznice (zahtevana donosnost se je znižala kar za 35 bazičnih točk na 3,85 odstotka letno) kot tudi delnice (indeks tehnoloških delnic Nasdaq je zrasel kar 7,5 odstotka dan po objavi). Trg je namreč za ZDA začel vračunavati blago recesijo. Ali bo imel prav, bo pokazal čas. Res pa je, da smo v obdobju povečane negotovosti, kjer lahko že nov podatek dodobra premeša karte.

V tem smislu pa menim, da se je glede lastnega varčevanja smiselno vprašati, kaj bo vplivalo na jutri, in se nekoliko distancirati od tega, kaj je danes. Če smo pozabili paziti na svoj denar včeraj, je posledica izguba kupne moči zaradi inflacije danes. Če se bomo danes poskusili zaščititi pred inflacijo, bomo mogoče kupili kako naložbo, ki je danes že zelo draga, in bomo lahko spet na napačnem konju.

Zato je smiselno dobro razpršiti svoje premoženje, tudi v obveznice, in si vzeti čas za zdrav razmislek o prihodnjih gibanjih ter se pomeniti s finančnimi strokovnjaki, kako zdravo pamet prenesti na finančne trge.