Z vlaganji v trajnostnost do boljših finančnih rezultatov

Čeprav tudi sprememba poslovne strategije podjetij v smeri trajnostnosti nekaj stane – v posameznih primerih je strošek lahko tudi zelo visok –, sta postala dobiček in trajnostna naravnanost neločljivo povezana. Podjetja pa od države pričakujejo več konkretnih in različnih spodbud za financiranje trajnostnega razvoja.

Nekaj podjetij smo vprašali, kako razmišljajo o tem tandemu. »Analize potrjujejo povezavo med doseganjem trajnostnih ciljev in finančnimi rezultati podjetja, ki pa jo lahko razlagamo na različne načine,« nam je pojasnila Marija Pregelj, namestnica direktorja sektorja finančnega svetovanja in trženja v družbi Generali Investments.

»Ena od razlag bi lahko bila, da si podjetja z boljšimi finančnimi rezultati »privoščijo« večjo alokacijo človeškega in finančnega kapitala v trajnostni razvoj in tako dosegajo boljše trajnostne ocene ESG (okoljska, družbena in korporativna merila pri izbiri naložb), ki jih podeljujejo ocenjevalne institucije. Na drugi stani so lahko boljši finančni rezultati podjetij posledica boljšega obvladovanja tveganj iz trajnosti, na primer, da podjetja niso udeležena v primere korupcij, ne povzročajo okoljevarstvene škode, so vključena v življenje lokalnih skupnosti in skrbijo za zaposlene. Zaradi tega so, podobno kot podjetja iz prvega primera, deležna pozitivnih ESG oziroma trajnostnih ocen ocenjevalnih institucij.«

Obstaja pa tudi veliko podjetij, v katerih je pozitivna korelacija med trajnostjo in finančnimi rezultati posledica kombinacije zgornjih primerov; tam dobra trajnostna praksa vodi v boljše finančne rezultate. »Zato podjetja lahko namenijo dodatne resurse v trajnostni razvoj, kar lahko vodi do še boljših finančnih rezultatov in tako naprej. Poleg tega imajo podjetja, z boljšimi ESG ocenami, praviloma nižje vrednosti stroška kapitala (tako lastniškega, ker vlagatelji vse bolj preferirajo bolj trajnostno naravnana podjetja, kot tudi dolžniškega, prek tako imenovanih zelenih posojil), kar prav tako pozitivno vpliva na finančne rezultate podjetij,« še pojasnjuje Marija Pregelj iz Generali Investments.

Nepovratna sredstva EU

Direktorica Ajpesa Mojca Kunšek opaža, da podatki družb, ki kotirajo na borzi, praviloma potrjujejo pravilo: družbe, ki izpolnjujejo trajnostne cilje, izražajo zanesljivost in odgovornost do okolja ter deležnikov, in to se potem kaže v rasti poslovanja. Sicer pa trajnostno transformacijo spodbujajo tudi države in evropska komisija, ta zanjo namenja velika sredstva. Po besedah Kunškove je tako zavzemanje za trajnostni pristop že prepoznano v nekaterih širših državnih strukturah, ki so že izkoristila nepovratna sredstva evropske komisije za trajnostni razvoj. »Del trajnostne politike države so tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energentov. Poleg tega država spodbuja izobraževanja, pri čemer pa manjka segmentiran pristop in ozaveščanje deležnikov o pomembnosti aktivnosti za hitrejši trajnostni razvoj družbe.«

Špela Fortin, članica uprave – delavska direktorica Telekoma Slovenije, je prepričana, da bodo podjetja z vzpostavljenimi trajnostnimi standardi dolgoročno uspešnejša kot podjetja, ki se tega ne zavedajo. Trajnostno delovanje kratkoročno ni vedno najcenejša izbira, vendar dolgoročno prinaša učinke ob celostnem pristopu in razumevanje širšega konteksta trajnosti. To sicer je (in bo) odvisno od zrelosti organizacij in posameznikov. Država je vzpostavila določene mehanizme in spodbude na področju trajnostnega poslovanja. Vse več je tudi ozaveščanja o njegovem pomenu, vendar bomo vsi skupaj morali v prihodnje narediti še veliko več, je še dejala sogovornica.

Dobičkonosno, varno, trajnostno

Skupina Triglav s skrbjo za trajnostni razvoj ustvarja dolgoročno stabilno podlago za dobičkonosno in varno poslovanje, spodbuja prehod v trajnostno družbo in zmanjšuje svoj vpliv na podnebne spremembe, pa pravi tamkajšnja koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Nina Kelemen. »Skupina Triglav sledi strateški usmeritvi dobičkonosnega in varnega poslovanja in učinkovito upravlja tveganja. Imeti želi vodilno vlogo pri vključevanju najboljših globalnih trajnostnih praks v poslovanje v regiji Adria, pri čemer zna prepoznati priložnosti in tveganja trajnostnega razvoja,« še pravi Kelemenova in dodaja, da so trajnostne ambicije do leta 2025 v Triglavu oblikovali na štirih ključnih področjih.

Družbi Bureau Veritas, ki je v svetovnem merilu vodilni ponudnik storitev na področju certificiranja, preizkušanja in kontrol, uresničevanje trajnostnih zavez omogoča lažji dostop do finančnih sredstev, povečanje zaupanja vlagateljev in strank, povečanje zadovoljstva zaposlenih ter zmanjševanje obratovalnih stroškov. »Naše trajnostne zaveze so z odliko ocenile nekatere bonitetne hiše, specializirane za ESG. Skupina je bila tudi imenovana kot Gold Class member s strani Dow Jones Sustainability Indices (DJSI),« je pojasnil Peter Bele, vodja storitev trajnostnega razvoja v družbi Bureau Veritas.

Za več različnih državnih spodbud

»Trenutno doseganje trajnostnih ciljev še ne vpliva na dobiček podjetja, postaja pa vse pomembnejša komponenta,« odgovarja dr. Ladislav Grad, direktor podjetja Fotona. Financiranje trajnostnega razvoja je bilo do zdaj na plečih podjetij. Šele v zadnjem času država projektom trajnostnega razvoja namenja več pozornosti in s tem tudi več sredstev. Stabilna in poslovno uspešna podjetja, ki bodo na področju trajnostnega razvoja učinkovito sodelovala z državo in nadnacionalnimi institucijami, bodo začrtala pot za doseganje trajnostnih ciljev na ravni celotne družbe. Tovrstne dolgoročne investicije lahko, verjame Grad, uresničujejo podjetja, ki učinkovito opravljajo svoje poslanstvo, povečujejo prodajo, se razvijajo in imajo pri tem podporo države.

Miha Poberaj, direktor podjetja Rekono, pa je odločen: »Čeprav je pomembno, da ustvarjamo dobiček, to ni edini cilj podjetja. Trajnost pomeni, da delujemo skladno s trenutnimi potrebami družbe, hkrati pa tudi z mislijo na prihodnost in družbo, ki jo želimo zapustiti svojim potomcem. Dobiček torej ne bi več smel biti edino gonilo napredka gospodarstva in družbe nasploh. Od države pričakujemo več konkretnih in raznovrstnih spodbud za financiranje trajnostnega razvoja.«

Gonilo trajnostnega razvoja vedno predstavljajo podjetja sama, ne nazadnje je to vse bolj tudi pomemben dejavnik njihovega dolgoročnega uspeha, pravi Andrej Novak, direktor podjetja Ledinek Engineering. »Spodbude države, ki mora prav tako imeti velik interes po trajnostnem razvoju svojega gospodarstva, so seveda dobrodošle. Žal še vedno ugotavljamo, da se pri tem nemalokrat izgubljamo v nepotrebni birokraciji in zapletenih postopkih.« In dodaja, da uspešna podjetja k svoji transformaciji pristopajo odločno in s hitrimi koraki, pri tem pa čakanje na državne spodbude lahko pomeni prej oviro kot pomoč. »Kljub tem prepoznavamo pozitiven odnos države do vprašanj trajnostnega razvoja in verjamemo v bodoče uspešne skupne zgodbe.«

Že več kot dve desetletji pozitivno vplivamo na naše poslovanje, razvoj skupnosti in širše, pravi direktor Endave Klod Kolaro. »Zdaj vse skupaj združujemo in povezujemo svojo zgodbo prek trajnostne strategije We Care, ki zajema naš DNK. Verjamemo, da nam bo ta osredotočenost omogočila, da bomo v prihodnosti ostali odporno in trajnostno podjetje, hkrati pa bomo še naprej izbrani delodajalec na številnih naših lokacijah.«

Identificiranje s konceptom trajnostnega razvoja

V sodobnem gospodarstvu dobiček podjetjem predvsem omogoča, da se lahko nemoteno razvijajo in delujejo skladno s svojim poslanstvom in zastavljeno vizijo. Dobra podjetja, ki se zavedajo svojega dolgoročnega poslanstva, si kot svoj cilj namreč ne postavljajo več v prvi vrsti dobička. Vse pomembnejši so cilji, povezani z družbeno odgovornostjo in trajnostnim razvojem, dobiček kot tak pa je posledica doseganja teh ciljev, pravi direktor podjetja Ledinek Engineering Andrej Novak.

S konceptom trajnostnega razvoja se v podjetju Ledinek Engineering že dolgo identificirajo, saj je, kot pravi direktor podjetja Andrej Novak, prav razvoj tega področja in iskanje trajnostnih rešitev bistvo njihovega delovanja in seveda razvoja, ki poganja podjetje. »Les je naravni material, človek ga uporablja že od pradavnine. Naša tehnologija za izdelavo gradbenih elementov za leseno gradnjo je tisti pomembni povezovalni člen, ki surovino oblikuje v uporaben trajnostni izdelek. Masivna lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO₂, če pa je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO₂. Z vgradnjo lesa v bivalno okolje tudi ugodno vplivamo na počutje in zdravje uporabnikov.«

Če velja, da z vzpostavljanjem trajnostnih poslovnih strategij spreminjamo miselnost celotnega podjetja, kar se ne nazadnje pozna na izdelku, potem za naše podjetje velja, pravi direktor Novak, da prav njihov izdelek vpliva na njihovo razmišljanje in jih vodi po poti trajnostnega razvoja.« Ker smo družinsko podjetje so strateške odločitve toliko bolj odvisne od lastnikov oziroma vodstva podjetja, potrebne so odgovornost, ozaveščenost, motivacija posameznikov, ki širijo idejo za celoten kolektiv.«

Vzpostavljanje trajnostnih poslovnih strategij in poslovnih modelov v praksi pa ni vezano zgolj na razvojno-produktno raven, ampak tudi in predvsem na človeka, sodelavca. »Zmeraj se začne pri posamezniku, dokler vsak pri sebi ne naredi potrebnih sprememb v miselnosti, ravnanju, še tako dobro zapisana strategija ne zaleže veliko. Tako vodstvo kot zaposleni si prizadevamo, da smo usposobljeni in s tem motivirani za svoje strokovno delo, skrbimo za dobro komunikacijo in sledimo načelom sodelovanja, povezovanja, upoštevanja, podpiranja, iskrenosti, vse to pa je hkrati bistvo kulture našega podjetja,« še pojasnjuje Andrej Novak.