Celotni turistični bon boste lahko izkoristili le pri enem ponudniku

Tretji protikoronski paket, ki ga je potrdila vlada, podaljšuje ukrep čakanja na delo le za turizem, gostinstvo in avtobusne prevoznike.

Ocenili smo, da bomo tako najbolje pomagali tistim, ki ne morejo zagnati dejavnosti, potem pa jih spodbudili h koriščenju sheme subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, je povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Zakaj se nismo odločili za horizontalno podaljšanje ukrepa čakanja na delo? Pretehtalo je to, da želimo vse panoge, za katere je to mogoče in menimo, da bo po 30. juniju to možno za vse, čim bolj spodbuditi k aktivnosti. Ukrep čakanja na delo pomaga prebroditi najtežji čas, je pojasnil minister.

Prišel je čas, ko je treba začeti dejavnosti v gospodarstvu. Skrajšanje delovnega časa je bolj motivacijski ukrep kot čakanje na delo, je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Na vprašanje, ali lahko turistično podjetje kombinira ukrep čakanja na delo in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, je Cigler Kralj odgovoril, da to ni mogoče. Za to so se odločili zaradi preglednosti in preprečevanja zlorab.

Preberite še: Turistični boni tudi za mladoletne, enomesečno podaljšanje čakanja na delo le za turizem

Vlada je sprejela tretji sveženj

Vlada je v torek pripravljene ukrepe iz tretjega protikoronskega paketa danes na Brdu pri Kranju najprej predstavila koalicijskim poslancem, za tem pa jih je potrjevala na dopisni seji.

V predlog tretjega protikoronskega zakona je tokrat kot pomoč podjetjem iz vseh panog vključila shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, posebno pozornost pa posveča turizmu in gostinstvu. Tretji sveženj prinaša še več drugih ukrepov.

Popoldan je bila novinarska konferenca finančnega ministra Andreja Širclja, gospodarskega Zdravka Počivalška in ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki si pojasnili nekaj podrobnosti v zvezi s tretjim protikoronapaketom. 

Poroštveni zakon za instrument SURE

Vlada je določila poroštveni zakon za evropski solidarnostni instrument SURE, ki bo državam članicam zagotovil posojila v višini do sto milijard evrov ter s tem podpiral sheme skrajšanega delovnega časa. Posojila bodo temeljila na poroštvih, ki jih zagotovijo države članice.

Slovenija bo dala evropski komisiji nepreklicno in brezpogojno poroštvo na prvi poziv za obveznosti držav članic iz naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88,1 milijona evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški.

Gre za povratna sredstva, je dejal Šircelj. Obresti bodo v tem primeru zelo nizke, je dodal. Ocenjujemo, da bi Slovenija iz mehanizma dobila okoli 900 milijonov evrov, ki so namenjeni za zagotavljanje delovnih mest. Pričakujemo, da bo ročnost instrumenta okoli deset let.

Vlada bo rebalans proračuna začela pripravljati v tem mesecu, proračun bo pripravljen do 1. septembra. Ne morem odgovoriti na vprašanje, kje bodo rezi, ker ni nunjo, da bodo, je dejal Šircelj.

Denarja za skrajšani delovni čas bo dovolj

Ukrep skrajšanega delovnega časa uvajamo kot 18. država v EU, zanj namenjamo do milijarde evrov. Ocenjujemo, da bo ukrep privlačen, je rekel Cigler Kralj. Zagotovljenega bo dovolj denarja za vse, ki bodo denar potrebovali in bodo do njega upravičeni, je zagotovil.
 

Za turistične bone 365 milijonov evrov

Kot rečeno, je vlada za turizem in gostinstvo za en mesec podaljšala ukrep povračila nadomestila čakanja na delo.
Za bone pa namenja 365 milijonov evrov, je dejal Šircelj.

Predlog zakona vsem polnoletnim prebivalcem Slovenije daje bon v vrednosti 200 evrov, mladoletnim pa v vrednosti 50 evrov, ki ga bodo do konca leta lahko unovčili za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom v slovenskih hotelih, avtokampih in drugih zmogljivostih. Z boni smo omogočili, da se turistično kolesje znova začne vrtati, je dejal Počivalšek. Finančna uprava bo turističnim ponudnikom strošek storitve povrnila v osmih dneh od unovčitve bona.
 

Bomo morali celoten bon izkoristiti pri enem ponudniku?

Da, odgovarja gospodarski minister.

Bo mogoče storitev rezervirati prek Bookinga oz. podobnih platform?

Da. Bo pa storitev treba plačati z bonom neposredno pri ponudniku, kjer ga koristite. Natančneje bo opredeljeno v uredbi.

Bo bon prenosljiv med družinskimi člani?

To bomo podrobno opredelili v uredbi. Verjamem, da bo to mogoče, je odgovoril minister.

Kdaj bodo boni izdani?

Boni ne bodo v tiskani, ampak v elektronski obliki. Uveljavljali jih bomo skozi davčno številko. Veljali bodo od 1. junija.

Računajo na skrajšani delovni čas

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je poudaril, da so pri pripravi ukrepov izhajali iz stanja na trgu dela in ocene, da je ogroženih skoraj 258.000 delovnih mest.

»Gibanja na trgu dela redno spremljajo, število prijavljenih v evidenco brezposelnih je v marcu skokovito naraslo, po tem se je začelo umirjati. Zdaj jih je približno 14.000 več kot sredi marca, dobrih 260.000 delovnih mest smo pokrili s prvima dvema koronapaketoma. Posledice bi bile brez njiju neprimerno slabše,« je dejal minister in dodal, da je cilj ohraniti čim več delovnih mest, socialno kohezijo in razmerja v družbi.



»Spremljamo potrebe prebivalstva in želimo, da bi imeli ukrepi čim večje multiplikativne učinke. Z optimizmom zremo naprej,« je še povedal.

PKP#3, ki bo vreden do milijarde evrov, je po njegovih besedah zasnovan za ohranitev delovnih mest, pomoč podjetjem in skupinam, ki jih doslej še nismo vključili.

Nosilni ukrep je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga poznajo v že 17 državah EU. Avstrija zanj namenja deset milijard evrov.

»V osnovi bomo sofinancirali od pet do 20 ur na teden. Za del, ko delavec ne dela, bo dobil nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, za čas, ko dela, pa normalno plačo. Delodajalec bo dobil fiksno subvencijo od 112 do 448 evrov. Mislimo, da bo ukrep privlačen in da bo dobro odgovoril na potrebe panog, ki se še ne bodo mogle zagnati,« je opisal Janez Cigler Kralj. Prejemnik minimalne plače, ki bo na skrajšanem delovnem času, bo za to prejel nekaj manj, kot je minimalna plača.

Vstopni prag za subvencijo je, da delodajalec vsaj desetim odstotkom zaposlenih za polni delovni čas ne more zagotoviti 90 odstotkov dela.



Delodajalec se bo moral pred uvedbo posvetovati s sindikatom, če ga ni, pa s svetom delavcev. Varovalke so, da ne bo smel začeti postopka odpovedi še en mesec po prejemu subvencije. Za zdaj je ukrep časovno omejen od 1. junija do 31. decembra.

Možnost čakanja na delo se za en mesec podaljšuje samo za turizem in gostinstvo. Obeh ukrepov ne bo mogoče kombinirati.
»Pozorno spremljamo, koliko ljudi koristi ukrep čakanja in koliko denarja bo šlo. Zakaj se nismo odločili za horizontalno podaljšanje? Pretehtalo je, da vse panoge, za katere je to mogoče, čim bolj spodbujamo k aktivnosti. Ukrep čakanja na delo pomaga prebroditi najtežji čas, ko smo bili primorani ustaviti javno življenje. Ocenjujemo, da bo za gospodarstvo kratko- in srednjeročno veliko bolj koristno, če bomo z ukrepom skrajšanega časa spodbudili aktivacijo zaposlenih,« je minister za delo odgovoril na vprašanje, zakaj niso podaljšali tudi za druge panoge.


 

Vračila oskrbnin, dodatki zaposlenim pri zasebnikih

Janez Cigler Kralj je nanizal še nekaj novih ukrepov. Uredili bodo povračilo oskrbnine svojcem, približno 250 jih je bilo, ki so v domačo oskrbo vzeli starostnike iz domov za upokojence in iz drugih institucionalnih nastanitev.
Izvajalcem pomoči na domu, ki zaradi epidemije opravljajo storitev v precej zmanjšanem obsegu, bo stroške neizvedene storitve kril državni proračun. Domovom, ki so imeli zaradi prepovedi nameščanja novih uporabnikov nezasedene kapacitete, bo država zanje krila strošek. Za zaposlene, ki so bili izpostavljeni tveganju oziroma čezmerno obremenjeni, v zasebnih domovih za starostnike, pri izvajalcih pomoči na domu oziroma drugih socialnovarstvenih nastanitvah, bo proračun zagotovil sredstva za izplačilo dodatka za izpostavljenost in obremenjenost, 

Pokrili bodo stroške za uslužbence, ki so bili začasno premeščeni.

Predviden je poseben dodatek za pripadnike civilne zaščite in državljane, ki so bili vpoklicani za omejitev epidemije, in sicer 30 evrov na dan.

Zvišali bodo subvencije invalidskim podjetjem za zaposlovanje invalidov.

Nekaj ukrepov je za štipendiste – na primer, da bodo v prehajanju med ravnmi lahko uveljavljali dosežke iz preteklega leta.
Če ne bo mogoče izvesti novega razpisa za ponudnike študentske prehrane, bodo pogodbe podaljšali za eno leto.
Minister je sporočil tudi, da bodo domovi za starejše 25. marca začeli sprejemati nove stanovalce.