V Sloveniji nastaja razvojni sklad vreden 40 milijonov evrov

Platforma za prenos tehnologij, kot sklad imenujejo ustanovitelji, prevzema del tveganja pri razvoju idej, ki še niso na trgu. Sklad bo v prvi vrsti financiral ideje v zgodnjih fazah razvoja, finančno injekcijo pa bodo lahko dobila tudi ideje v poznejši fazi, pod pogojem, da jih razvija podjetje, ki se je odcepilo od univerze ali druge raziskovalne ustanove. Gre za prvi tovrstni sklad v Evropi, financirani bodo raziskovalci iz Slovenije in Hrvaške.



Slovenska SID banka bo v sklad vložila 10 milijonov evrov, enak delež bo pristavila tudi Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR), medtem ko bo Evropski investicijski sklad (EIF) dodal 20 milijonov evrov. Skupno bo sklad vreden 40 milijonov evrov, k sodelovanju pa bodo povabili tudi zasebne investitorje. Ustanovitelji v petih letih pričakujejo več kot 350 registriranih patentov in vsaj 100 odcepljenih podjetij.

Osrednja nit financiranih idej ni področje informacijske tehnologije in digitalizacija, poudarek je na intelektualni lastnini in produktih, ki več let nastajajo v laboratorijih raziskovalnih ustanov. Sklad bo temu primerno financiral različne panoge, zagotavljajo podpisniki sporazuma o nastanku regionalne platforme za prenos tehnologij.


 

Most med akademijo in gospodarstvom

Kot pojasnjuje predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, bo v Sloveniji in na Hrvaškem s skladom zapolnjena vrzel med akademsko sfero in gospodarstvom: »Omogočeno bo financiranje razvoja univerz in razvojnih institucij, ter obenem prenos idej v gospodarstvo in komercializacija. Ta vrzel se pojavlja v več elementih. Dosežki v slovenski akademiji so dobri, vendar ne uspejo na trgu,« trenutne razmere razlaga Svilan, ki dodaja, da je prihodnost odvisna od inovacij, zato je ključno, da uspejo.

Svilan še poudarja, da gre za prvo tovrstno sodelovanje v okviru Evrope, hkrati pa je sklad v skladu s programom InvestEU, zagotavlja vodja slovenske izvozne in razvojne banke.

Predvsem sodelovanje Slovenije in Hrvaške v okviru vzpostavitve razvojnega sklada pa izpostavlja generalni direktor EIF Alain Godard. Ta je s končnim produktom zadovoljen, v tem smislu pa napoveduje, da bodo takšna mednarodna sodelovanja v sklopu EIF ponovili tudi drugod po Evropi.
 

Idej veliko, realizacija slaba

Hrvaška se sicer, tako kot Slovenija sooča s skromnim državnim financiranjem razvojnega področja, inovacijska kultura med podjetji pa ostaja zadržana. Na Hrvaškem je leto ustanovljenih relativno veliko novih podjetij, medtem ko je realizacija inovativnih idej zelo slaba: »Hrvaška na področju investiranja v raziskave in razvoj zaostaja za Estonijo, ki je ena vodilnih članic EU na tem področju. Idej je veliko, težava je v realizaciji,« pravi predsednica uprave HBOR Tamara Perko. V sodelovanju z EIF so na Hrvaškem že nastali štirje skladi tveganega kapitala, zato se novega sodelovanja veselijo, razlaga.

Hrvaška je v primerjavi s Slovenijo bolj ugodna za ustanovitev sklada tveganega kapitala, k čemur botruje predvsem ugodnejša davčna politika. Slovenci smo na področju naložb v tvegan kapital zadržani, kar ne pomeni, da slovenska startup podjetja ostajajo brez investitorjev; kapital namesto iz Slovenije prihaja iz tujine.
 

Obljubljenih vsaj 100 odcepljenih podjetij

Na vrzel v zgodnjih fazah razvoja opozarja tudi Gordan Kuvek, direktor za strategijo pri HBOR: »Vrzel je predvsem v začetnih fazah razvoja podjetja; v fazi, ko ideje prehajajo v realnost. Z ustanovitvijo sklada v petih letih pričakujemo več kot 350 patentov in 100 odcepljenih podjetij. Sklad ima za dve državi rezerviranih 40 milijonov evrov,« načrte predstavlja Kuvek.



Trojica ustanoviteljev zato navaja, da bo sklad v prvi vrsti financiral zgodnje faze razvoja oziroma tako imenovano dolino smrti, saj je tveganje naložb takšnih idej veliko. Izjemoma bo mogoče tudi financiranje v poznejši fazi razvoja, vendar le pod pogojem, da je financirano podjetje nastalo na eni od univerz oziroma drugih razvojnih ustanov, ter se sčasoma odcepilo na svojo poslovno pot, je jasen Gabriele Todesca iz EIF.

Direktorica oddelka za razvoj produktov in evropske programe na SID banki Natalija Stošicki glede obsega sklada še poudarja, da je 40 milijonov evrov zgolj prvotni obseg sklada, v tem smislu pa k sodelovanju vabi tudi zasebne investitorje. Sklad bo naložbe primerno razpršil po različnih panogah, zagotavlja Stošickijeva, ki dodaja, da je temelj upravljanja sklada razpis na ravni EU.