Evropski kazalniki inoviranja so pri nas tradicionalno podpovprečni. Nekatere države so nas krepko prehitele, med podjetji primanjkuje inovacijske kulture.

Galerija
Kljub mednarodnem zaostanku državna strategija za dvig inovacijske kulture ostaja neopredeljena. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Slovenija se med članicami EU uvršča v tako imenovane zmerne inovatorke in že tretje leto zaseda podpovprečno 15. mesto na evropski inovacijski lestvici. »Zaostanka se moramo lotiti sistemsko in celostno, veliko pa bi pripomogla vzpostavitev inovacijskega ekosistema, ki ga omenjajo na gospodarskem ministrstvu,« razlaga Aleš Ugovšek iz GZS.
Katere so najbolj šibke točke pri inoviranju med slovenskimi podjetji? Kje smo Slovenci močni in kako lahko podjetja napredujejo? Kdaj lahko pričakujemo vzpostavitev inovacijskega ekosistema?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji