ECB dokončuje pandemične nakupe, obresti nespremenjene

ECB bo zmanjšala in nato do konca marca dokončala 1850 milijard evrov težak pandemični program odkupa obveznic (PEPP), je sklenil najvišji evropski denarni organ, 25-članski svet ECB. Obrestne mere bodo ostale nespremenjene in »zelo malo je verjetno, da bi dvignili obrestne mere v letu 2022,« je povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Bo pa ECB predvidoma še naprej izvajala svoje odkupe vrednostnih papirjev iz rednega programa (APP), uvedenega leta 2015. 

Svet ECB ocenjuje, da napredek pri okrevanju gospodarstva in pri doseganju srednjeročnega cilja inflacije »dovoljuje postopno zmanjševanje hitrosti njegovih nakupov sredstev v prihodnjih četrtletjih. Toda denarna prilagoditev je še vedno potrebna, da se inflacija srednjeročno stabilizira pri dvoodstotni ciljni inflaciji.«

ECB, ki očitno namerava zelo postopno zaostriti svojo denarno politiko, ob tem še poudarja, da je v trenutnih okoliščinah potrebna fleksibilnost, in zato izpostavlja, da bi se neto nakupi v okviru PEPP lahko po potrebi še nadaljevali, tudi za preprečevanje negativnih šokov, povezanih s pandemijo. Svet ECB je ob tem pripravljen prilagoditi vse svoje instrumente, da bi se inflacija srednjeročno stabilizirala na dvoodstotni ciljni vrednosti.

Po tem, ko je ameriška centralna banka Federal Reserve včeraj napovedala precej zategnjeno protiinflacijsko politiko z dokončanjem pandemičnih nakupov vrednostnih papirjev in predvidenimi tremi zvišanji obrestnih mer v 2022, danes pa je svojo temeljno obrestno mero za 0,25 odstotne točke kot prva zvišala tudi Bank of England, je bila na današnji centralnobančni »superčetrtek« na potezi tudi evropska denarna oblast.

Bistveno višja napoved inflacije

ECB je danes objavila tudi nove makroekonomske napovedi za evrsko območje. V primerjavi s septembrom je napoved gospodarske rasti za letos obdržala pri 5,1 odstotka, za prihodnje leto jo je znižala s 4,6 na 4,2 odstotka, za leto 2023 pa zvišala z 2,3 na 2,9 odstotka in nato na 1,6 odstotka v 2024. Večje spremembe so pri napovedi inflacije, ki je za letos zvišana z 2,2 na 2,6 odstotka, za prihodnje leto pa z 1,7 na kar 3,1 odstotka, v 2023 pa z 1,3 pa na 1,8 odstotka. 

Večina se je vzdržala intenzivnega ukrepanja

»V Evropi obstaja visoka stopnja negotovosti, vsaj po tem, kar je na novinarski konferenci povedala predsednica ECB Christine Lagarde, ob tem pa imamo nekoliko nižjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast kot ZDA. Zato si ECB zdaj ne upa iti takoj v neke zelo decidirane ukrepe,« pa sprejete odločitve ECB ocenjuje nekdanji guverner BS Mitja Gaspari.

Po njegovem se zdi, »da se je večina guvernerjev tokrat vzdržala bolj intenzivnega ukrepanja. Poleg tega pa tudi njihove projekcije ne kažejo, da bi z zelo intenzivnim ukrepanjem dosegli kake posebne rezultate. Očitno upajo, da se bo inflacija postopoma umirila, ker se povpraševanje ne bo nadaljevalo s takim tempom, kot se je začelo v prejšnjem četrtletju. Ob tem je vse, kar je povezano z omikronom, še vedno v območju popolne negotovosti.«

In kako Gaspari, ki je Banko Slovenije vodil pred petnajstimi leti, ob prevzemu evra, ocenjuje izjavo Christine Lagarde, da ECB obrestnih mer zelo verjetno ne bo zvišala obrestnih mer vse do leta 2023? »Tudi predsednik ameriških Federal Reserve Jerome Powell je še nekaj mesecev nazaj rekel, da je inflacija le začasna in da še vsaj dve leti ne bodo resno ukrepali, v sredo pa so napovedali trikratno zvišanje obrestnih mer v 2022. Svoje obresti je zdaj dvignila tudi angleška centralna banka. Počakajmo do naslednje seje sveta ECB, pa bomo videli, če bo res ostalo tako.«