ECB bo nekoliko zmanjšala nakupe obveznic

V času, ko območje evra okreva, je Evropska centralna banka (ECB) napovedala zmanjšanje mesečih nakupov obveznic, ki od lanskega marca v višini 80 milijard evrov mesečno potekajo v okviru pandemičnega programa nakupov vrednostnih papirjev (PEPP). Podrobnejših številk ni razkrila, analitiki pa pričakujejo, da se bodo mesečni nakupi »koronskih« obveznic, namenjenih spodbudam gospodarstvu, do konca leta znižali na približno 70 milijard evrov.

V ECB zdaj na podlagi skupne ocene razmer financiranja in inflacijskih obetov presojajo, da »je mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati z nekoliko manjšim obsegom neto nakupov kot v prejšnjih dveh četrtletjih«. ECB bo sicer še naprej posredovala v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), in sicer na mesečni ravni 20 milijard evrov. Obrestnih mer pa svet ECB, Slovenijo v njem zastopa guverner BS Boštjan Vasle, po pričakovanju ni spreminjal.

Okrevanje in višja napoved rasti

»Finančni pogoji za podjetja, gospodinjstva in javni sektor so od junija ostali ugodni,« je odločitve komentirala predsednica ECB Christine Lagarde, spodbudni so po njenem prepričanju tudi podatki o odboju in okrevanju evrskega gospodarstva, ki naj bi do konca tega leta preseglo predkrizno raven iz leta 2019. Ker je več kot 70 odstotkov odraslih Evropejcev popolnoma cepljenih, se je gospodarstvo v veliki meri ponovno odprlo, kar potrošnikom omogoča, da porabijo več, podjetja pa lahko povečajo proizvodnjo.

Na drugi strani bi lahko globalno širjenje variante delta še odložilo popolno ponovno odprtje gospodarstva. V ECB ob predstavitvi novih makroekonomskih napovedi pričakujejo, da se bo evrsko gospodarstvo srednjeročno močno okrepilo. Letošnjo napoved rasti so zdaj s 4,6 zvišali na pet odstotkov, za leti 2022 in 2023 pa pričakujejo rast v višini 4,6 oziroma 2,1 odstotka, ob tem, da so tveganja za napovedi široko uravnotežena.

Inflacija najprej gor, nato dol

Evrska inflacija se je avgusta povečala na tri odstotke. »Pričakujemo, da se bo inflacija jeseni še povečala, prihodnje leto pa se bo znižala,« izpostavlja Lagardova in meni, da bo sedanje povečanje inflacije v veliki meri začasno. ECB je napovedi inflacije zdaj nekoliko popravila navzgor (na 2,2 odstotka leta 2021, 1,7 odstotka v 2022 in 1,5 odstotka v 2023), srednjeročno pa naj bi inflacija ostala precej pod dvoodstotnim ciljem, je prepričana predsednica, rekoč da so v ECB, »če bo potrebno, pripravljeni prilagoditi vse svoje instrumente, da zagotovimo, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala pri dveh odstotkih.«

»Sporočilo zasedanja ECB je dokaj blizu pričakovanj trga. Nameravajo rahlo znižati odkupe obveznice skladno z izboljšanjem finančnih in ekonomskih razmer, pri čemer so znova poudarili, da puščajo odprta vrata za fleksibilnost, kar zadeva odkupovanje in velikost kapacitete celotnega PEPP programa. Še vedno verjamejo, da je letošnja povišana inflacija nad dvema odstotkoma zgolj prehodnega značaja in da bo naslednjih letih še naprej pod dvema odstotkoma,« je odločitve pokomentiral Aleš Čačovič iz družbe Triglav Skladi. »Prva reakcija trga je bila pozitivna, v prihodnje pa bo že bolj odvisno od nadaljnjih ekonomskih indikatorjev v EU in v ZDA.«