Kaj se bo zgodilo z Gorenjem, če bo to pristalo v večinski lasti katerega od treh strateških vlagateljev, ki so oddali zavezujočo ponudbo za nakup te družbe, se za zdaj le ugiba.
Galerija
Gorenje pestijo tudi razmeroma visoki stroški dela, ki so se lani še povečali in so znašali skoraj 250 milijonov evrov. FOTO: Tomi Lombar
Ljubljana – Kot kaže so vsi trije ponudniki, ki so opravili skrbni pregled Gorenja, oddali tudi zavezujoče ponudbe zanjo. V Velenju imen ne razkrivajo neuradno pa naj bi šlo za kitajske proizvajalce gospodinjskih aparatov Haier, Hefei Meiling in Hisense Electric.
Gorenje bo zdaj skupaj z nekaterimi večjimi delničarji, ki so sodelovali v postopku preučevanja priložnosti za strateška partnerstva in so zavezani k zaupnosti in mirovanju, pregledalo prejete zavezujoče ponudbe, so sporočili iz družbe. Naslednjo informacijo o postopku naj bi iz Velenja sporočili do 15. maja.
Kdo so večji delničarji, ki sodelujejo v postopku, niso razkrili, znano pa je, da bi se hotela iz Gorenja lastniško umakniti Panasonic in družba IFC, ki imata več kot petinski delež, za prodajo pa bi lahko bili zainteresirani tudi tuji skladi in lastniki, ki imajo v lasti približno tretjino velenjske družbe. Ti bi lahko v nadaljevanju sklenili celo nekakšen delničarski sporazum.
Neuradno je mogoče izvedeti, da bo družba lastnikom priporočila najboljšega ponudnika, delničarji pa se bodo nato odločili, ali bodo delež prodali ali ne. Iz Gorenja so že sporočili, da vse tri interesente zanima več kot polovični delež, zato je pričakovati, da bo izbrani ponudnik objavil tudi prevzemno ponudbo.
Kakšna bo cena?
Haier je za nakup za finančnega svetovalca najel Alto, Hefei Meiling pa KPMG. Koliko kitajski snubci ponujajo za delnico ni znano. Delnica Gorenja je bila včeraj na Ljubljanski borzi vredna 6,38 evra, kar je več kot konec januarja letos, ko je zdrsnila pod pet evrov, a manj kot predlani, ko je od prevzema odstopil Panasonic in se je povzpela na devet evrov. Ker Gorenje, ni ravno v najboljši finančni kondiciji, kakšne visoke prevzemne premije ni pričakovati, je slišati. Spomnimo, da so nezadovoljstvo s poslovanjem družbe na izredni januarski skupščini izrazili tudi številni delničarji podjetja.
Proces izbire strateškega kupca naj bi bil po neuradnih informacijah končan do poletja. V Gorenju, ki skupaj zaposluje 11.000 ljudi in kjer prav zdaj tečejo tudi pogajanja o novi kolektivni pogodbi, pa medtem vlada negotovost ob prihodu novega lastnika. Kaj se bo zgodilo z Gorenjem, če bo to pristalo v večinski lasti katerega od treh strateških vlagateljev, ki so oddali zavezujočo ponudbo za nakup te družbe, se za zdaj le ugiba. Poznavalci pa menijo, da je zagotovo pričakovati spremembo poslovnega modela, ne izključujejo pa niti selitve dela proizvodnje.
Kot rečeno, so zavezujočo ponudbo, s katero pričakujejo več kot polovični lastniški delež v Gorenju, po neuradnih infromacijah oddali trije kitajski proizvajalci gospodinjskih aparatov: Haier, Hefei Meiling in Hisense Electric. Haier sodi med največje proizvajalce bele tehnike v svetu, Hefei izdeluje predvsem hladilnike in zamrzovalne skrinje in je eden večjih kitajskih proizvajalcev bele tehnike, Hisense pa se ukvarja s proizvodnjo elektronskih naprav, predvsem televizorjev.
Strateg kot rešitev
Strateškega partnerja je jeseni skupaj s finančnim svetovalce Rothshildom začela iskati uprava družbe pod vodstom Franja Bobinca, potem ko je javno priznala, da ne dosega vseh ciljev iz zastavljene strategije družbe.
Poslovni rezultati za leto 2017 namreč kažejo, da se velenjska družba ne more pohvaliti z najboljšo finančno kondicijo. Prodajni prihodki so lani dosegli 1,3 milijarde evrov, čisti dobiček pa komaj 1,3 milijona, kar je bistveno manj kot leto prej. Družba je tudi precej zadolžena, a so se čiste finančne obveznosti lani kljub temu povečale še za skoraj petino in dosegle 359 milijonov evrov. Razmerje čistih finančnih obveznosti na EBITDA se je tako povišalo na 4,7 cilj do leta 2020 pa znaša 2,5.
Strategija Gorenja predvideva, da podjetje ohrani osnovno dejavnost, ki zajema male in velike gospodinjske aparate, a ta dejavnost družbi prinaša izgubo, ki je lani znašala kar 7,5 milijona evrov. Druge dejavnosti, kamor se uvrščajo ogrevalni sistemi, kuhinjsko pohištvo in kopalnice, keramika, ekološka dejavnost, trgovina in industrijske storitve, sicer poslujejo z dobičkom, a te so v skladu s strategijo predvidene za prodajo.
Gorenje pestijo tudi razmeroma visoki stroški dela, ki so se lani še povečali in so znašali skoraj 250 milijonov evrov. Družba sicer zaposluje 11.000 zaposlenih od tega 6.7000 v Sloveniji oziroma skoraj 9000 v osnovni dejavnosti. Del proizvodnje ima skupina že v državah s cenejšo delovno silo, na primer v Srbiji, zato se ugiba, da bi lahko kitajski lastniki, ki so navajeni na drugačne delovne norme tja preselili še del proizvodnje.
Lažje do surovin
Ena od težav velenjske družbe so tudi dražje surovine, ker tudi sami radi izpostavljajo kot razlog za slabši rezultat. Z novim lastnikom iz podobne panoge bi na tem področju najbrž lahko računali na ekonomijo obsega in boljše cene.
Velenjska družba je prav zaradi postopka pridobivanja strateškega partnerja premaknila skupščino delničarjev na julij in ker bodo lastniki na njej volili tudi nove nadzornike, je pričakovati, da bodo med njimi tudi predstavniki morebitnih novih delničarjev. To pa v nadaljevanju skoraj zagotovo pomeni tudi spremembe v upravi družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac. Temu so sicer aktualni nadzorniki že lani podelili še en mandat, ki naj bi začel teči 20. julija letos.
V Sloveniji imamo v zadnjem obdobju nekaj izkušenj s podjetji, ki so jih prevzeli Japonci, s prevzemi kitajskih lastnikov pa za zdaj ne.
Komentarji