Ameriške carine bi slovensko rast BDP znižale za več kot pol odstotne točke

Uresničitev ameriških carin na evropske izdelke in povračilni ukrepi bi slovensko gospodarsko rast letos znižali za pol odstotne točke, dodatne 25-odstotne carine na avtomobile bi ta učinek še povečale, je povedala v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Umar je glede tega pripravil alternativni scenarij in trgovinsko vojno uvrstil med tveganja. V svojem osnovnem scenariju je Umar sicer znižal svojo zadnjo napoved, a bo gospodarska rast višja kot lani.

Umar je v pomladanski napovedi znižal oceno letošnje gospodarske rasti z 2,4 odstotka, kolikor je napovedal lani jeseni, na 2,1 odstotka. Umar za prihodnje leto napoveduje nekoliko višjo, 2,4-odstotno rast. Z njegovo napovedjo se je danes seznanila tudi vlada.

»V slovenskem gospodarstvu je razpoloženje boljše kot pred letom in je stabilno, a na relativno nizki ravni,« je povedala v. d. direktorja Umarja Maja Bednaš.

Pomladansko napoved predstavlja vršilka dolžnosti direktorja Umarja Maja Bednaš. FOTO: Jure Eržen/Delo

Letošnja rast naj bi bila tako višja od lanske, ko je po prvih oceni državnega statističnega urada znašala 1,6 odstotka. K rasti bo ključno pripomogla domača potrošnja, še posebej nadaljnja rast zasebne potrošnje. To bo podprla rast plač, tudi zaradi plačnih sprememb v javnem sektorju, in socialnih transferjev. Po lanskem upadu v Umarju pričakujejo okrevanje investicij. Zlasti investicije države se bodo še okrepile, predvsem zaradi koriščenja sredstev načrta za okrevanje in sklada za obnovo po poplavah. Državne investicije so v Sloveniji med najvišjimi v Evropski uniji.

Medtem so predpostavke gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah in celotnem evrskem območju nekoliko nižje kot lansko jesen. »A hkrati zanje tudi velja, da so napovedi višje od lanskih rasti. Pričakuje se torej okrevanje, ki se bo v prihodnjih letih še okrepilo. To so osrednji scenariji mednarodnih ustanov, hkrati pa je prisotna negotovost, zato mednarodne ustanove pripravljalo alternativne scenarije,« je dejala Maja Bednaš: »Pričakujemo tudi, da bo rast blagovnega izvoza po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju sicer opazno umirila, letos nekoliko nižja in bo bolj sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila.« Mednarodne negotovosti bodo vplivale tudi na investicijske odločitve, predvsem izvoznih podjetij.

Slovenija lani z 1,6-odstotno gospodarsko rastjo

Maja Bednaš je opozorila na tveganja, ki so višja kot jeseni. »Največje tveganje iz mednarodnega okolja za nižjo napoved BDP kot v osrednjem scenariju izhaja iz močno povečane negotovosti glede trgovinskih politik, ki je sicer delno že vključena v osnovne predpostavke, povezana pa je z morebitnim stopnjevanjem protekcionističnih ukrepov ZDA in povračilnih ukrepov prizadetih držav. To bi namreč lahko zavrlo pričakovano postopno okrevanje rasti aktivnosti in umirjanje inflacije v trgovinskih partnericah,« je opozorila Maja Bednaš.

Glede na zadnjo napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin za EU je na vprašanje Dela o učinkih tovrstnih carin odgovorila, da bi desetodstotne carine na izdelke iz EU in povračilni ukrepi znižali gospodarsko rast za pol odstotne točke. Zvišanje carin za avtomobile na 25 odstotkov bi ta padec dodatno povečalo. Nižje bi bile predvsem zunanja trgovina in zasebne investicije, predvsem v opremo in stroje. Opozorila je, da se že napovedani ukrepi lahko tudi spremenijo, zato so te napovedi uvrstili med tveganja.

Nižja napoved tudi od EBRD

Napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo je danes popravila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo je v najnovejšem poročilu skrčila z 2,6 na dva odstotka. Za prihodnje leto Sloveniji napoveduje 2,4-odstotno rast, če se s trgovino povezana negativna tveganja ne bodo uresničila.

Umar za letos pričakuje 2,7-odstotno rast inflacije konec leta, v povprečju leta pa 2,3-odstotno. Inflacijo bo bolj krepila rast cen v storitvah, predvsem zaradi rasti plač.

Na rast plač vpliva pomanjkanje delovne sile. Zaposlenost je še vedno na rekordnih ravneh, čeprav se je v nekaterih dejavnostih, kot sta gradbeništvo in predelovalne dejavnosti, znižala. Poleg gospodarske rasti na ugodne razmere na trgu dela vplivajo tudi demografski trendi, zaradi katerih visoke rasti zaposlovanja ne moremo pričakovati. Rast bo večinoma posledica zaposlovanja tujih državljanov, ki jih je približno 16 odstotkov na slovenskem trgu dela.