Banka Slovenije do 2027 napoveduje rast in zmerno inflacijo

Banka Slovenije je – predvsem zaradi nižjih naložb v gradbeništvu in počasnega okrevanja v evrskem območju – znižala napoved letošnje gospodarske rasti na 1,4 odstotka, za obdobje 2025–2027 pa predvideva, da bo naša rast ponovno višja in v povprečju 2,5-odstotna. Prihodnje leto naj bi se tako obseg BDP povečal za 2,2, v 2026 za 2,8 in v 2027 za 2,4 odstotka.

Po besedah direktorice analitsko-raziskovalnega centra BS Arjane Brezigar naj bi bila v prihodnjih treh letih gospodarska rast široko osnovana, zlasti na domačem trošenju in naložbah države, in vseskozi za dobro odstotno točko višja od povprečja evrskega območja. Rast zaposlenosti bo počasnejša kot v preteklih letih, stopnja brezposelnosti pa naj bi se ustalila na nizki ravni 3,4 odstotka.  

Inflacija se bo po letošnjem naglem zniževanju nato v prihodnjih letih gibala pri dvoodstotnem cilju cenovne stabilnosti. Letos bo povprečna letna inflacija sicer znašala dva odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 odstotka, izhaja iz novih makroekonomskih napovedi, ki so jih predstavili v BS. 

Gospodarske napovedi Banke Slovenije. FOTO: Banka Slovenije

Analitiki sicer ob koncu leta 2024 in v prvih mesecih leta 2025 pričakujejo prehodno krepitev inflacije, na kar bodo vplivali zlasti rast cen hrane ter učinki osnove in nov sistem obračunavanja omrežnin pri cenah elektrike. V letu 2027 bodo na inflacijo vplivale tudi višje okoljske dajatve.

Napoved spremljajo predvsem negativna tveganja

Napoved gospodarske rasti spremljajo pretežno negativna tveganja, medtem ko so ta na strani inflacije usmerjena rahlo navzgor. Domače gospodarsko okolje ostaja podvrženo strukturnim izzivom, ki so med drugim povezani z nizko preteklo naložbeno aktivnostjo, pritiski na izvozno konkurenčnost in neugodno demografsko sliko.

S podobnimi izzivi se soočajo tudi nekatere najtesnejše trgovinske partnerice v evrskem območju, kar bi lahko vplivalo na njihovo trajno nižjo gospodarsko rast in s tem na našo izvozno dejavnost. Zunanjetrgovinska tveganja prav tako dodatno krepijo povišana geopolitična negotovost in morebitne zaostritve protekcionističnih ukrepov v svetovni trgovini.