Trgovci želijo predvidljivejše poslovno okolje

Trgovina je eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva, saj ustvari več kot tretjino prihodkov, zaposluje 17 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Panoga, ki letos realno raste, vendar le na račun trgovine z motornimi vozili, se spopada s številnimi izzivi.

Odgovore so trgovci iskali na Brdu pri Kranju, kjer je v organizaciji Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) potekala 18. strateška konferenca o trgovini, osrednja tematika dogodka pa je bila, kako naj se trgovci še bolj približajo slovenskemu potrošniku. »V prvih devetih mesecih letos je trgovina realno rasla za 2,4 odstotka, pri čemer je na vseh področjih, razen v trgovini z motornimi vozili, stagnirala. Prihodki v trgovini na drobno so v primerjavi z letom 2022 upadli za 2,6 odstotka,« je v uvodu v osrednjo okroglo mizo poudarila predsednica TZS Mariča Lah.

Na njej so trgovci odprli aktualne pereče tematike in iskali odgovore pri ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu. Minister je v uvodu poudaril pomen trgovine kot stebra družbe in gospodarske panoge, ki je tudi »nosilka tehnološkega napredka in pomembno pripomore k modernizaciji slovenskega gospodarstva«.

Marže in nov posvetovalni organ

Član uprave Petrola Jože Smolič je dejal, da je podjetje s 6000 zaposlenimi v regiji ob temeljni dejavnosti, torej prodaji goriv, prisotno še na drugih področjih energetike. Spomnil je na vetrne elektrarne v regiji, številne sončne elektrarne in podobno, kar pomembno vpliva na poslovne rezultate podjetja. »Če bi upoštevali samo prodajo bencina, bi morali polovico bencinskih črpalk v Sloveniji zapreti, ker niso dobičkonosne. Marže, ki pri prodaji goriva veljajo zdaj, so v Sloveniji najnižje in so enake, kot so bile pred 15 leti, v tem času pa so se stroški dela, logistika in drugi stroški poslovanja močno povečali,« se je obregnil ob regulacijo.

Han je dejal, da se problematike regulacije cen zaveda in da ministrstvo za gospodarstvo ob tem, da ima Slovenija že zelo star zakon na tem področju, tudi v sodelovanju s trgovinsko zbornico in ekonomsko fakulteto ustanavlja svet za kontrolo cen. Organ, ki bo predvidoma sestavljen do konca tega meseca, bo strokovno posvetovalno telo gospodarskega ministra, ki bo ocenjevalo potrebe glede regulacij. Tako nastali dokumenti bodo lahko vladi v oporo pri sprejemanju odločitev, načrtuje minister, ki se sicer strinja, da marže zdaj niso primerne, vendar morajo biti cene goriva takšne, da bodo tujci točili v Sloveniji in se ne bodo izogibali naših bencinskih črpalk.

Slovenija konkurenčno okolje za trgovce

Direktor Hervisa Aleš Černe je povedal, da je letošnje leto za športne trgovine posebej naporno, kajti dodatnih stroškov, ki jih je prinesla inflacija, vključno z zvišanjem plač, niso mogli preliti v cene. »Drugo področje pa je nakup energije. Ugotavljamo, da se cene energentov zdaj in v primerjavi s tistimi, po katerih smo nakup opravili mi, razlikujejo za polovico. S temi izzivi se nismo sposobni spopasti, kajti ne ukvarjamo se s tem področjem,« je poudaril Černe in dodal, da bi regulacija cen pripomogla, da se te ne bi tako hitro spreminjale.

Obregnil se je tudi ob visoke obremenitve plač ter da ukrepi v davčni politiki, ki jih sprejmemo kot začasni ukrep – na primer 22-odstotna davčna stopnja –, ostanejo. Han se je strinjal glede davčnih obremenitev plač, dodal pa je, da bo na tem področju treba sprejeti širok družbeni dogovor, se dogovoriti, katere storitve naj bodo vključene v javne sisteme.

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Mariča Lah (TZS) so sodelovali (z leve): Jože Smolič (Petrol), Aleš Černe (Hervis), David Kovačič (Spar Slovenija), Matjaž Han (minister za gospodarstvo), Tomislav Kramarić (Mercator), Helena Drašković (Emporium) in Janko Skube (Kmečka zadruga Sevnica). FOTO: TZS

Da trgovci v Sloveniji delujejo v zelo konkurenčnem okolju, je izpostavil David Kovačič, glavni izvršni direktor, Spara Slovenija, kar pomeni, da je velik pritisk na dobičkonosnost. Največji izziv pa je po njegovih besedah nepredvidljivost poslovnega okolja, pri čemer je posebej izpostavil tržne inšpekcije, ki ne delajo enako po vsej državi, zato »ne moremo predvideti, ali delamo nekaj prav ali ne« ter upravne postopke, umeščanje v prostor, kjer podjetja čakajo na dovoljenja zelo dolgo, ker je oseba v javni upravi, ki je za to zadolžena, bolniško odsotna. »V vodo nam je padel posel, ker našemu potencialnemu partnerju nihče ni znal povedati, koliko davka bo plačal,« je še en primer navedel Kovačič.

Prelivanje cen z borze na police

Glavni direktor Mercatorja Tomislav Kramarić se je strinjal s sogovorniki o izzivih, ki jih imajo trgovci pri zapolnjevanju prostih delovnih mest in na podlagi izkušenj iz Hrvaške ocenil pomembnost zmanjšanja obremenitev plač zaposlenih. S povečanjem neto plač se povečuje potrošnja in s tem tudi priliv v proračun skozi davke. Kot je dejal Han, je največja težava pri obdavčenju srednjega razreda ter kadrov kot so inženirji, ti skupini sta najbolj obremenjeni, hkrati pa niso upravičeni do socialnih transferjev. »V Sloveniji socialne transferje prejemajo tisti, ki se znajdejo in ne tisti, ki jih potrebujejo. Tu bo treba narediti red,« je poudaril.

Med izzivi je tudi Kramarić izpostavil negotovost glede pridobivanja dovoljenj za gradnjo, kar otežuje investicije ter volatilnost na svetovnih trgih. To močno vpliva na cene izdelkov. Kot primer je navedel aktualno ceno čokolade po tem, ko so cene kakava v zadnjih dneh nenadoma poletele v nebo. Težko je potrošniku pojasniti, zakaj čokolada stane več kot meso, a dejstvo je, da so surovine izdelki, s katerimi se trguje na borzi.

Nedeljsko delo in spletna prodaja

Udeleženci so razpravljali tudi o pravilih beleženja delovnega časa ter pravici do odklopa, minister se je strinjal, da je ti dve področji treba urediti. Med trgovci je manj soglasja o nedeljskem delu, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Mariča Lah je dejala, da trgovci na leto izgubijo približno milijardo evrov prihodkov zaradi zaprtih trgovin ob nedeljah in praznikih in odtekanja kupne moči, država pa približno sto milijonov evrov. Zaprte trgovine so velik izziv tudi v turističnih krajih.

Helena Drašković, svetnica iz podjetja Magistrat International je dejala, da 60 dni, ki na leto izpadejo, ni mogoče nadomestiti, »vikendi so bili najbolj produktivni dnevi, po nakupih so prihajali tudi tujci, te smo v celoti izgubili. Domači kupci pa nedeljskega nakupa ne nadomestijo med tednom, ampak se ob koncu tedna odpravijo po nakupe čez mejo,« je dejala.

Opozorila je tudi na spletno prodajo, kjer je med največjimi desetimi trgovci pri nas kar osem tujih podjetij, tudi zunaj Evrope. Ta poslujejo po drugačnih poslovnih pogojih, ne zavezujejo jih predpisi, ki veljajo v Evropi, je naštevala in pozvala, da se na ravni EU to področje uredi.

Janko Skube, direktor Kmečke zadruge Sevnica je izpostavil pomen malih trgovcev, ki oskrbujejo predvsem ljudi, ki so jim trgovska središča manj dostopna ali pa sploh ne. Kot izziv, ki bo kupce morda še bolj oddaljil od njih, je izpostavil pravila glede embalaže. Kot je dejal, mali trgovci nimajo prostora za skladiščenje vrnjene embalaže, zato tega ne bi mogli omogočiti, kupci bi tako še raje zavili v nakupovalna središča.