Breme administrativnih ovir vse večje

Po lanskem padcu realnih prihodkov v trgovinski dejavnosti in stagnaciji v letošnjem prvem polletju na TZS opozarjajo na poslabševanje razmer za poslovanje podjetij v panogi. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva pada, med vzroki izpostavljajo pogoste spremembe v zakonodaji.

Lani so se prihodki v trgovini zmanjšali v povprečju za skoraj dva odstotka, pri čemer je bil upad v trgovini na debelo več kot petodstoten, v trgovini na drobno pa skoraj šestodstoten. V prvih šestih mesecih letos so bili realni prihodki višji za dober odstotek, kar pa je rezultat rasti v trgovini z motornimi vozili za več kot sedem odstotkov. V trgovini na debelo so prihodki ostali na ravni istega lanskega obdobja, v trgovini na drobno pa so realno padli za 1,2 odstotka.

Pogoste spremembe zakonodaje zmanjšujejo konkurenčnost

Kot poudarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), pogosto spreminjajoče se in nove razmere poslovanja, ki izhajajo predvsem iz prepogostega spreminjanja zakonodaje, močno vplivajo na konkurenčnost podjetij. Ob tem pri prenosu evropske zakonodaje v slovenski pravni red velikokrat sprejemamo ostrejša pravila, kot bi bilo treba.

»Ključna težava gospodarstva je nepredvidljivo poslovno okolje, ki temelji na zakonodajnih rešitvah, ki niso sistematične, celovite, jasne, večkrat so tudi neusklajene in v praksi neizvedljive,« opozarja predsednica TZS Mariča Lah in poziva k začetku izvajanja projekta odprave administrativnih ovir, ki da je za gospodarstvo le mrtva črka na papirju.

Kot tipičen primer navaja spremembo zakonodaje o evidenci delovnega časa, »kjer je zakonodajalec izhajal iz predpostavke, da jo kršijo vsa podjetja, ni pa preveril učinkovitosti nadzornih organov, njihovih pooblastil in višine predpisanih sankcij v obstoječi zakonodaji«. Predvsem malim in mikro podjetjem je dodatno finančno breme lahko povzročil nov pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v praksi, ki od delodajalcev med drugim zahteva uporabo novih oziroma mednarodno primerljivih metod ocenjevanja tveganj na tem področju.

Dvorezni meč predlaganih ukrepov

Posebej izpostavlja predlagani davčni sveženj sprememb, ki po njenem namesto sistemske razbremenitve stroškov dela v nekaterih primerih prinaša še več stroškov in administrativnih obremenitev za podjetja. Za to, da bodo podjetja lahko zadostila določenim novim birokratskim zahtevam, bodo morala investirati v nadgraditev IT-opreme.

Predloge, ki tuje delavce oziroma nove rezidente v primerjavi z domačimi postavljajo v privilegiran davčni položaj, je težko podpreti, nadaljuje Mariča Lah in sprašuje: »Ali ukrep, ki za tuje delavce pod določenimi pogoji predvideva odpustek znižanja dohodnine v višini sedem odstotkov prejete plače za obdobje petih let, ne prinaša tudi sporočila o slovenskem šolstvu, v Sloveniji pridobljene izkušnje pa postavlja v podrejen položaj?«

Še več nakupov onstran meje?

Po mnenju TZS predlagana sprememba obdavčitve sladkih pijač z znižane na splošno stopnjo DDV ne bo imela večjega učinka na javno zdravje. Predvidevajo, da se bo zaradi tega povečala poraba manj kakovostnih in cenejših izdelkov ali pa bodo potrošniki te kupovali v sosednjih državah, kjer bodo cenejši.

Kot ob tem navaja Eurostatove podatke Mariča Lah, so bile lani brezalkoholne pijače v Sloveniji skoraj pet odstotkov dražje od evropskega povprečja, v Italiji so bile skoraj 18 odstotkov pod njim. Mali trgovci iz Primorske opažajo, da ljudje množično hodijo nakupovat v sosednjo državo.

Kot pravijo na TZS, to slabša možnosti za njihovo preživetje, posledično pa bi se lahko poslabšala dostopnost trgovin predvsem na podeželju in še posebej za ranljive skupine. Trgovci pogrešajo celovito analizo o učinkih višje obdavčitve sladkih pijač na javno zdravje v primerjavi s tveganji, kot sta odliv kupne moči v tujino, prodaja po spletu in podobno.