Trendi v pošti kličejo po spremembi zakonodaje

Spletne nakupe opravlja čedalje več ljudi. Lani je že 75 odstotkov Evropejcev v starostni skupini od 16 do 74 let z dostopom do interneta oddalo vsaj eno naročilo, vsak deseti je po spletu naročal izdelke najmanj trikrat na mesec. Z rastjo potreb po dostavi paketov in upadanjem pisemskih pošiljk se močno spreminja poštni sektor v Evropi.

Najaktivnejši uporabniki spletne trgovine so mlajše generacije. Izdelke jih je na ta način vsaj enkrat v letu 2023 kupilo 85 odstotkov, v generaciji od 25 do 34 let jih je več kot 16 odstotkov nakupovalo več kot trikrat na mesec, razkrivajo Eurostatovi podatki. V Sloveniji e-trgovino uporablja nekoliko manj ljudi kot v EU, in sicer je vsaj eno naročilo lani oddalo približno 70 odstotkov ljudi z dostopom do spleta, pri čemer jih je največ opravilo približno en nakup na mesec.

Evropsko združenje pošt navaja, da so njihove članice leta 2022 naročnikom skupaj dostavile več kot 5,5 milijarde paketov. Skupaj so imele postavljenih skoraj 35.400 paketomatov, kar predstavlja 12 odstotkov vseh poštnih točk, prek katerih uporabniki lahko opravljajo poštne storitve. Potem ko so v zadnjih desetih letih pisemske pošiljke upadle za polovico, skupina Pošta Slovenije zdaj le še 40 odstotkov prihodkov ustvari iz tega naslova.

Trend pa se, tako kot drugod po Evropi, nadaljuje in je vse bolj na strani paketnih storitev. Na Nizozemskem paketne storitve prinašajo že več kot 70 odstotkov prihodka, v Nemčiji in Avstriji pa nekaj odstotkov manj kot pri nas. Po besedah Jasmine Ferk, direktorice Strategije v Pošti Slovenije, se evropski poštni operaterji soočajo s pospešeno digitalizacijo ter visokimi zahtevami regulatorjev glede obsega in kakovosti univerzalne storitve, po drugi strani pa s čedalje večjimi pričakovanji strank v zvezi s hitrostjo in fleksibilnostjo paketne dostave.

Novi poslovni modeli

»Tako številni poštni operaterji prilagajajo poslovanje z uvedbo novih poslovnih modelov, v okviru katerih ločujejo pisemski in paketno-logistični del v ločenih družbah. Takšni primeri so že leta uveljavljena praksa v Nemčiji – DHL, Franciji – Geopost (prej DPD) in Veliki Britaniji – GLS, pa tudi v Španiji, Avstriji, na Norveškem in Finskem, prav zdaj poteka takšno preoblikovanje na Češkem,« eno od strategij prilagajanja evropskih pošt opisuje sogovornica in dodaja, da mora skupina Pošta Slovenije, če želi še naprej ostati konkurenčen ponudnik na trgu in poslovati dobičkonosno, prilagajati svoj poslovni model.

To vključuje krepitev kompetenc za podporo spletni trgovini, krepitev internacionalizacije paketnega stebra na trgih jugovzhodne Evrope, popolno digitalizacijo poslovanja z uporabniki, optimizacijo in avtomatizacijo prenosa in predelave paketov, širitev brezkontaktnih točk za oddajo in sprejem paketov.

Poštni nabiralnik je najpomembnejši, a ni več dovolj

»Poslovni model je treba prilagoditi tako, da ne bo primarno prilagojen pisemskim storitvam, ampak zahtevam paketnega produkta. Da bi dolgoročno lahko ohranjala vzdržnost pisemskega poslovanja ob hkratnem zagotavljanju pričakovane kakovosti za uporabnike, si skupina Pošta Slovenije prizadeva za čim prejšnjo spremembo poštne zakonodaje, tako kot so to storili v tujini. Zakonodaja se pri nas ni pomembno spremenila že več kot deset let,« pojasnjuje Jasnima Ferk.

Po njenih besedah obstoječi standardi kakovosti in zahteve glede omrežja povzročajo visoke stroške pisemskega poslovanja ob bistveno manjših količinah. Mnoge države že več let sofinancirajo vzdrževanje široke dostopnosti poslovalnic in pogostost dostave pisemskih pošiljk, s spremembami zakonodaje pa zmanjšujejo zahteve glede pogostosti dostave pisem in gostote omrežja. Za primer navaja Dansko, ki je že opustila univerzalne poštne storitve, razen za določene izjeme. Količina pošte se je v tej državi v zadnjih 25 letih zmanjšala za 90 odstotkov.

Brez sprememb poštnega omrežja

V Sloveniji na podlagi zakonskih standardov deluje 287 pošt in 163 pogodbenih pošt, ki so na voljo uporabnikom, vzpostavljenih je več kot 350 alternativnih lokacij za prevzem in oddajo pošiljk ter 176 paketomatov. »Uporabnikom so na voljo enake storitve na poštah, ki so lahko organizirane kot pošte ali pogodbene pošte, in pri pismonoši neposredno na terenu. V prihodnjih letih ne načrtujemo večjih sprememb v poštnem omrežju, glavni poudarek bo na širitvi mreže paketomatov,« zagotavlja sogovornica in dodaja, da so podobni trendi tudi v tujini. Vzpostavljajo torej mreže paketomatov in alternativnih lokacij za prevzem in oddajo pošiljk, ki omogočajo večjo prilagodljivost glede na pričakovanja uporabnikov.

Ena od rešitev, ki jo uporabljajo pošte za izboljšanje ekonomske vzdržnosti mreže poslovalnic, je tudi diverzifikacija storitev. V tujini v poslovalnicah pogosto ponujajo bančne in zavarovalne storitve – v Italiji pošta s tem ustvari več prihodkov kot s poštno dejavnostjo – ter storitve za državo. Uvajajo pa tudi avtomatizirane ali delno avtomatizirane poslovalnice za prejem in oddajo paketov, ki so odprte noč in dan, našteva Jasmina Ferk.