Poleg spopadanja z epidemijo covida-19 je eden največjih globalnih izzivov spreminjanje odnosa do okolja in zraka, ki ga dihamo. Mineva četrto leto, kar je evropska komisija razgrnila prvo evropsko strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. Tedaj je bíla plat zvona zaradi onesnaževanja planeta s plastiko, danes pa že lahko ugotavljamo, v kolikšni meri se ukrepi izvajajo in koliko so učinkoviti. Razliko je že opaziti tudi pri nas; trgovina je tista, ki potrošnike s svojo ponudbo opominja in odvaja od škodljivih razvad.

Evropska komisija je imela močne razloge za to, da je združila moči proti onesnaževanju s plastiko. Svetovna proizvodnja in poraba plastike skokovito rasteta. V zadnjih 50 letih sta se povečali za več kot dvajsetkrat, v prihodnjih 20 letih pa se bosta po ocenah spet podvojili.

V Evropi vsako leto nastane več kot 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se jih reciklira manj kot 30 odstotkov, okoli 70 odstotkov pa jih pristane v naravi, na odlagališčih in v sežigalnicah. Plastika predstavlja kar 85 odstotkov morskih odpadkov. Embalaža, ki se po prvi uporabi »izgubi«, stane gospodarstvo po izračunih komisije med 70 in 107 milijardami evrov na leto. Zajezitev onesnaževanja s plastiko je tako ena prednostnih nalog EU na njeni poti v krožno gospodarstvo.

V Evropi vsako leto nastane več kot 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se jih reciklira manj kot 30 odstotkov. FOTO: Aleš Černivec/Delo

Začetek je direktiva SUP

Za začetek je vzela na piko plastične izdelke za enkratno uporabo. Leta 2019 je sprejela direktivo SUP (Single Use Plastic, plastika za enkratno uporabo). Ta spodbuja krožne pristope, ki trajnostnim in nestrupenim proizvodom dajejo prednost pred proizvodi za enkratno uporabo. Gospodarstvo EU lahko s čim daljšim ohranjanjem vrednosti proizvodov in materialov ter z zmanjšanjem količine odpadkov postane konkurenčnejše in odpornejše ter hkrati zmanjša obremenitev okolja in naravnih virov.

Direktiva določa različne ukrepe za posamezne kategorije izdelkov, bodisi popolno prepoved prodaje določenih skupin izdelkov in ukrepe za zmanjševanje njihove porabe, sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, zahteve glede označevanja, posebne zasnove in ozaveščanja uporabnikov.

Pogubna je predvsem plastika za enkratno uporabo

Že davno prej, preden je Slovenija direktivo prenesla v svojo zakonodajo (to se je zgodilo šele letos poleti), so trgovci pod taktirko Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) storili prve smele korake k zmanjšanju uporabe plastičnih proizvodov. Leta 2019 so sprejeli kodeks za zmanjševanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk pri blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti.

H kodeksu je doslej prostovoljno pristopilo že 36 trgovskih podjetij; to so podjetja, ki ustvarijo večino vseh prihodkov v trgovski maloprodaji. Povabilo je seveda še odprto. »Veseli nas, da se sprejete zaveze trgovcev že kažejo v praksi, saj upada povpraševanje po plastičnih vrečkah, ki jih potrošniki raje nadomestijo s tistimi iz trajnejših materialov,« poudarja predsednica TZS Mariča Lah. Na zbornici so po besedah njene izvršne direktorice Mije Lapornik ustanovili posebno delovno telo, ki skrbno spremlja pripravo zakonodajnih predlogov tako na ravni EU kot v Sloveniji.

Učinki že vidni
na policah trgovin

Slovenija je prevzela direktivo avgusta letos s sprejetjem uredbe o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na slovenski trg in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov. Kot poudarjajo na TZS, se njeni učinki že vidijo na policah trgovin: v prodaji večinoma ni več plastičnih slamic (tudi tistih, pritrjenih na tetrapake), plastičnega pribora in krožnikov ter kozarcev. Na embalaži vlažilnih robčkov, higienskih vložkov, tamponov ter tobačnih izdelkov pa se pojavlja značilna rdeče-modra nalepka, ki potrošnike seznanja s tem, da proizvod vsebuje plastiko, kot tudi z informacijo o neprimernih načinih odlaganja teh odpadkov.

Z novimi veščinami v trgovino prihodnosti

Uredba med drugim določa dva ukrepa, in sicer prepoved prodaje in obvezno označevanje embalaže ali plastičnega proizvoda za enkratno uporabo. Prepoved se nanaša na vatirane palčke, pribor, krožnike, slamice, mešalne palčke za pijačo, palčke za pritrditev na balone ali oporo balonov, posode za shranjevanje živil iz ekspandiranega polistirena, iz katerih hrano neposredno zaužijemo ali jo v njih pripravimo, na lončke za pijačo in vsebnike za pijačo iz ekspandiranega polistirena s pokrovčki ali zamaški. Obvezno označevanje pa velja za higienske vložke, tampone in aplikatorje tamponov, vlažilne robčke, tobačne izdelke s filtri in lončke za pijačo.

Poleg omenjenih dveh bomo morali sčasoma sprejeti in uvesti še nekatere druge ukrepe iz direktive, na primer razširjeno odgovornost proizvajalca, zahteve glede zasnove proizvodov in ločenega zbiranja, ukrepe za dvig ozaveščanja potrošnikov in za zmanjšanje porabe. Za doseganje zastavljenih ciljev pa bi lahko uvedli tudi tako imenovani depozitni sistem za zbiranje na primer plastenk, kar bo še dodatno stimuliralo potrošnike k pravilnemu ravnanju z odpadki. Ukrep razširjene odgovornosti proizvajalca bo proizvajalcem po vsej verjetnosti dodatno naložil kritje stroškov zbiranja, sortiranja, prevoza in obdelave odpadkov iz proizvodov pa tudi čiščenja smeti, ločenega zbiranja ter stroške ozaveščanja.