Sonce za vodik, ta pa za proizvodnjo stekla

Hrastnik - V Steklarni Hrastnik so odprli prvo B2B sončno elektrarno v Sloveniji. V okviru partnerstva z Razvojnim centrom Novi materiali (RCeNeM) je elektrarno postavila družba Gen-I, v Steklarni Hrastnik pa bodo električno energijo iz nje porabili za proizvodnjo vodika. Tega bodo dodajali plinu, ki ga uporabljajo za taljenje stekla.
 
»Vsi gledamo na trajnost. To je tudi nujnost za prodajo izdelkov v višjih cenovnih razredih. V zadnjem letu je ta zahteva kupcev zelo močna, glavna tema pogovorov je znižanje emisij ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov. Z izdelki z nizkimi emisijami se kupci tudi promovirajo, lahko denimo rečejo, da je bilo pri tej steklenički parfuma proizvedenih le toliko gramov ogljikovega dioksida,« je za Delo pojasnil Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik, in dodal, da je zniževanje izpustov edina možnost za naš planet.
 
V tovarni bodo del fosilnih goriv zamenjali z vodikom, ki povzroča minimalne ogljične izpuste, pridobivali pa ga bodo iz sončne elektrarne, ki so jo zasnovali skupaj s podjetjem Gen-I in s pomočjo katere bodo znižali ogljični odtis na pilotni napravi za dodatnih 10 odstotkov. »V enoti namiznega stekla smo s pomočjo inovativnih rešitev in najnovejše tehnologije že znižali izpuste CO2 za 30 odstotkov, v enoti embalažnega stekla pa za 10 odstotkov,« je o njihovi poti povedal Čas.

Korak pred drugimi

Na vprašanje ali so se za to pot odločili sami ali je nastala na podlagi zahtev kupcev, je Čas odgovoril, da zaznavajo, kaj se dogaja na trgu. Vendar pa hočejo biti korak pred drugimi. Zato se za prenos znanja in izkušenj že dogovarjajo s proizvajalci steklarskih peči, pri zniževanju emisij pa že razmišljajo o tem, kako izpuste spremeniti nazaj v gorivo.
 
Postavitev sončne elektrarne je sicer del projekta OPERH2, ki ga sofinancirata Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razvoj inovativne tehnologije je v pilotni fazi, in sicer v RCeNeM trenutno postavljajo vodikarno. »Gre za objekt, na katerem bomo s postopkom elektrolize in z energijo iz sončne elektrarne lokalno pridobivali izjemno čist vodik, ki ga bomo nato uporabili na pilotni steklarski peči za znižanje CO2 odtisa. S tem uvajamo uporabo biokomponente v gorivu pri taljenju stekla,” je povedal Tilen Sever, raziskovalec v RCeNeM.


 
Faza pilotne postavitve bo končana predvidoma julija letos, ko bodo tudi priklopili sončno elektrarno na pilotno napravo. Sledila bo faza eksperimentalnega razvoja, njen cilj pa bo praktična potrditev nove tehnološke rešitve za taljenje stekla s souporabo vodika in oblikovanje smernic za prenos tehnologije na velike steklarske peči.

Najprej vodik, nato sintezni plin iz izpustov

Sever je povedal, da je majhne molekule vodika težko shranjevati, zlasti če je v proizvodnji potrebna visoka energijska gostota, v tem primeru je vodik treba zelo stisniti. V pilotnem projektu bo že elektroliza potekala pri višjem tlaku (30 barov), ki pa ni vseeno ni tako visok, da bi vodik uhajal. Poleg tega bodo vodik uporabljali v pilotni napravi, ki stoji zraven. Ko bo sonca več, bodo proizvajali vodik za proizvodnjo in za shranjevanje v tlačno posodo za obdobja brez sonca. Pilotna naprava bo lahko stalila 200 kilogramov stekla na dan.



V projektu bodo preverili tudi to, koliko vodika lahko dodajo v zemeljski plin, da mu ne spremenijo lastnosti. Evropska pobuda je, da bi plinovodi služili tudi kot shranjevalniki vodika. Zdaj velja, da lahko zemeljskemu plinu dodajo en odstotek vodika.

Sever je razkril, da so dejansko razmišljali o še več možnostih, denimo o visokotemperaturni koelektrolizi (z uporabo odpadne toplote steklarskih peči in elektrike iz obnovljivih virov), v kateri bi iz dimnih plinov dobili sintezni plin ali tudi metan. Tega bi spet lahko uporabili v steklarskih pečeh. Za koelektrolizo se sicer v tem projektu niso odločili, zamisel ostaja za prihodnje projekte. Projekt s sončno elektrarno, vodikarno in pilotno pečjo bo stal približno 700.000 evrov.