Izvedbo letošnjega Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki poteka v novembru, je podprlo 28 partnerjev iz gospodarstva, javnih institucij ter fakultet. Predstavniki so se zbrali na slavnostnem podpisu namere o sodelovanju na ljubljanski pravni fakulteti.
Kot je poudaril
Yuri Sidorovich, vodilni partner in vodja področja forenzike za jadransko regijo pri Deloittu – ta družba je bila pred štirimi leti pobudnica, da aktivnosti v mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah izvedemo tudi v Sloveniji – se lahko samo skupaj uspešno borimo proti prevaram in korupciji.
Partnerji so sporazum podpisali na svetovni dan žvižgačev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Pred štirimi leti smo začeli z majhnimi koraki, zdaj delamo čedalje večje,« je dejal, a na drugi strani so tudi kriminalci vedno bolj pogumni. »So kot ščurki, ki se po navadi skrivajo, a vidimo, da se je marsikateri že opogumil in izvaja svoja dejanja kar javno.« Opozoril je na velik porast prevar in korupcije, o čemer je treba ljudi osveščati. Zavedati se moramo, da na ta način izginja davkoplačevalski denar, ki se namesto v zagotavljanje in izboljševanje javnih storitev, steka v žepe kriminalcev.
Daleč najbolj učinkovito je žvižgaštvo
»Naša naloga je, da ozaveščamo sebe in družbo, da v Sloveniji imamo problem. Pogosto
se delamo, da ne obstaja in neradi govorimo o tem. Prvi korak do ozdravitve je priznanje in drugi, da ozavestimo, da je problem rešljiv,« je poudaril. Žvižgaštvo je daleč najbolj učinkovit način izkoreninja korupcije, ki pa v Sloveniji še ni dobro sprejeto.
Yuri Sidorovich, Vasilka Sancin (zadaj) in Sandra Damijan so opozorili na porast prevar v Sloveniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljudje imajo žvižgače za ovaduhe in ostanejo brez moralne podpore, niti ne dobijo pravne zaščite, je še ocenil in spomnil, da smo ravno včeraj obeležili svetovni dan žvižgačev. Ne smemo pa pozabiti, da posameznik, ki ve za neko kriminalno dejanje, in on njem molči, velja za soudeleženca.
»Naša naloga je, da ljudi spodbujamo, da na glas povedo, če imajo informacije o korupciji in prevarah,« je poudaril Yuri Sidorovich in napovedal, da se bo v mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah med 15. in 19. novembrom, ki bo tudi tokrat potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, zvrstila cela vrsta dogodkov.
K podpisu sporazuma so pristopili:
Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE Slovenija, družba Deloitte, Ministrstvo za javno upravo, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče, Urad za preprečevanje pranja denarja, Urad za nadzor proračuna, Urad za mladino, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Slovenski državni holding, Kapitalska družba, društvo Transparency International Slovenia, Združenje bank Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenski inštitut za revizijo, Združenje notranjih revizorjev, Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, Klub Slovenskih podjetnikov, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Visoka šola za računovodstvo in finance, GEA College – Fakulteta za podjetništvo, Tax-Fin-Lex in časopisna hiša Delo.
Sodeluje že več kot tisoč organizacij
Sandra Damijan, predsednica Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar v Sloveniji (ACFE) in članica svetovalnega odbora ACFE na globalni ravni, ki je pred 21 leti podalo pobudo za ozaveščanje ljudi o posledicah prevar, je poudarila, da je »pandemija covida-19 prizadela posameznike, vlade in organizacije po vsem svetu, kar je povzročilo zmedo, strah in gospodarsko nestabilnost. Takšne okoliščine omogočajo povečanje prevar.«
Med podpisniki sporazuma o sodelovanju v skupnem boju proti prevaram je tudi medijska hiša Delo. Dokument je podpisal direktor Andrej Kren (drugi z leve). FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V Sloveniji je bilo lani
število obravnavanih korupcijskih dejanj nad desetletnim povprečjem. Prevladovale so preiskave o pranju denarja kot posledici korupcijskih dejanj, ponarejanje listin, zlorabe položajev.
Vasilka Sencin, članica odbora Združenih narodov za človekove pravice pa je opozorila, da je v pogojih korupcije težko uresničevati človekove pravice.
Gospodarski kriminal in korupcija sta postala kompleksnejša, spremenil pa se je tudi način odkrivanja. Povečal se je pomen sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni, ter posodabljanja znanj in opreme tistih, ki ta dejanja preučujejo, je še poudarila Sandra Damijan. Globalno v projektu sodeluje že več kot tisoč organizacij, posebnost v Sloveniji in regiji pa je, da so v projekt močno vpeti tudi študenti prava.
Komentarji