Prva skrb je varno delovno okolje

Ljubljana – Zdravje ljudi je na prvem mestu. To je postala prevladujoča mantra politikov in gospodarstvenikov. Naslednja skrb pa je zdravje gospodarstva. Pravzaprav zdravje zaposlenih in ohranjanje poslov ter delovnih mest – ključnih pogojev za preživetje v času po koronski epidemiji. Panoga, ki je med močneje ogroženimi, a se ob odgovornem odnosu do zdravja zaposlenih na vse pretege trudi za ohranitev zdravja in delovnih mest, je tudi slovenska kovinska industrija.

Kovinska industrija je tako po prihodkih kot po izvozu eden ključnih stebrov slovenske predelovalne industrije. Kovinskopredelovalna podjetja ustvarijo na leto za 9,6 milijarde evrov prihodkov ali 31 odstotkov prihodkov predelovalne industrije. V njenem izvozu so zastopana z 32 odstotki (6,9 milijarde evrov), zaposlujejo pa 35 odstotkov delovne sile (65.000 ljudi). Podjetja ustvarijo skoraj tretjino (32 odstotkov) dodane vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. V povprečju izvozijo okoli 70 odstotkov proizvodnje, tako da je panoga izrazito izvozna, eden ključnih akterjev, na katerem temelji slovenska gospodarska rast.

Združenje kot stična točka

V težkih okoliščinah, v katerih ves svet išče recepte za omejevanje škode zaradi koronavirusa, se podjetja kovinske industrije družno opirajo na svoje panožno združenje. Združenje kovinske industrije pri GZS jih dnevno seznanja z aktualnimi spremembami in priporočili državnih služb, kako naj ravnajo v posebnih razmerah. Člani si med seboj izmenjujejo dobre izkušnje z zagotavljanjem zdravja zaposlenih, z varnostjo poslovanja ter nemoteno logistiko. Poslovanje njihovih strank je namreč življenjsko odvisno od njihovih rednih dobav.



Stanje v dejavnosti je ta hip nezavidljivo zlasti zaradi negotovosti in morebitnih dodatnih omejitev poslovanja v prihodnjih tednih, opozarja Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije pri GZS. »Situacija se zaostruje, zaskrbljenost narašča iz dneva v dan. A na prvem mestu je skrb za zdravje zaposlenih. Številna podjetja so z uvedbo ukrepov za zaščito svojih zaposlenih prilagodila svoje delovne procese tudi na račun lastne učinkovitosti. Poleg higienskih ukrepov, uporabe razkužil in drugih zaščitnih sredstev zmanjšujejo tveganje okužb z odrejanjem ustrezne razdalje med sodelavci. Ves čas skrbno bedijo nad trenutnim zdravstvenim stanjem zaposlenih. Spoštujejo priporočila, po katerih se v delovnem procesu število stikov skrči na najnujnejše, omogočajo delo od doma, prepovedala so potovanja, omejila sestanke, spremenila režime v prehrambnih obratih ter omejila hkratno rabo drugih skupnih prostorov, npr. garderob, sanitarij,« popisuje Petkovškova.

Poseben razlog za skrb v podjetjih so tudi gospodarska gibanja po svetu, na trgih, kamor kovinarji izvažajo svoje izdelke, situacija, v kateri so se znašli njihovi dobavitelji in kupci po svetu, posebej tisti iz držav, ki predstavljajo žarišča epidemije, zlasti znotraj EU.

Podjetja v tuji lasti vnašajo k nam dobro prakso tujih korporacij.

Vladni ukrepi niso dovolj

In kaj konkretno počnejo kovinska podjetja za to, da se potencialna obolenja ne bi širila v delovnem procesu? Organizirano prerazporejajo delavce ter vsem, ki jim narava dela to dopušča, omogočajo delo od doma, zagotavljajo koriščenje presežka ur ali pa letnega dopusta, uvajajo dvoizmensko delo. Posamezna podjetja so bila zaradi upada naročil prisiljena skrajšati proizvodni delovnik na sedem ur. Da bi še bolj omejili srečevanje in stike med zaposlenimi, so ponekod razmaknili čas prihodov na delo.



Po drugi strani so nekateri že prisiljeni zmanjševati obseg proizvodnje, bodisi zaradi težav pri nabavi surovin, materiala, polizdelkov ali komponent in zmanjšanega obsega povpraševanja bodisi zaradi odpovedi že posredovanih naročil ali nezmožnosti odpreme izdelkov do kupcev. Odzivni čas na trgu se je podaljšal, razmere so se zaostrile, moten je uvoz surovin in sestavnih delov. Izpadi v transportu po besedah Petkovškove povzročajo logistične težave, ki jih spremlja strah pred zaprtjem Luke Koper.

Enako usodo, pa tudi prizadevanja za zaščito zdravja zaposlenih in ohranitev delovnih mest delijo podjetja v lasti tujcev, ki so prav tako člani združenja. V slovenski prostor vnašajo dobro prakso tujih korporacij, ki izkazujejo vso podporo svojim slovenskim obratom. »In prav to,« dodaja Petkovškova, »je za nas ključno: Ohranjati proizvodnjo v obsegu, ki ga podjetja zmorejo z dobavljenimi surovinami ter s tistimi zaposlenimi, ki so zdravi in sposobni za delo.«

Pričakuje, da jim bo v teh prizadevanjih prisluhnila tudi država. Aktualni vladni ukrepi namreč niso dovolj. Zato združenje kovinske industrije skupaj s preostalimi deli GZS že pospešeno pripravlja konkretne predloge za pomoč gospodarstvu zaradi koronavirusa, in te bodo v prihodnjih dneh posredovali vladi.

V teh časih je ključno ohranjati proizvodnjo v obsegu, ki ga omogočajo surovine in zdravi delavci. FOTO Uroš Hočevar/Delo

Ljudje so jedro dela

Da se podjetja soočajo z veliko negotovostjo glede nadaljnjega poslovanja, poudarja tudi direktor žirovske družbe Poclain Hydraulics in predsednik upravnega odbora združenja Aleš Bizjak. »Trenutno je tako rekoč nemogoče predvideti, kaj se bo zgodilo. Upamo, da se bo stanje umirilo in da bo našim kupcem in dobaviteljem vsaj do velikonočnih praznikov uspelo vzpostaviti normalno proizvodnjo, saj odpovedi naročil pri nas še ni.« V družbi poskušajo vzdrževati kar se da normalno raven proizvodnje. Če namreč kupcem ne bodo mogli zagotavljati izdelkov, ki so specifični, lahko ogrozijo tudi njihove proizvodne linije.
To bi lahko imelo dolgoročne negativne posledice na poslovanje podjetja Poclain Hydraulics in delovna mesta.

Ob tem pa se v podjetju zavedajo tudi, da so zdravstvene razmere hudo resne: »Ogrožanje zdravja naših zaposlenih bi bilo nedopustno. Ljudje so jedro našega dela, brez njihovih sposobnosti in znanj podjetje ne more preživeti. Ne gre za brezimne in zamenljive množice, ampak za konkretne ljudi, z imeni in priimki, ki dolgoročno in ključno prispevajo k uspehu podjetja. Njihova zaščita na delovnem mestu je zato danes naša glavna tema in naša ambicija je, da kljub epidemiji v podjetju vzpostavimo varno delovno okolje.«



Po Bizjakovih besedah so se nekatere zdravstvene ustanove, npr. NIJZ, precej hitro odzvale in pripravile splošne usmeritve za preprečevanje širjenja okužbe. Precej uporabnih informacij so dobili tudi iz izkušenj sestrskih podjetij iz Kitajske in Italije, ki jima je kljub zelo zahtevnim okoliščinam uspelo ohranjati proizvodnjo in zaščititi zaposlene. Še vedno pa pogrešajo konkretne usmeritve, kako izboljšati preventivo pred okužbo, kaj storiti, če se situacija poslabša in odkrijejo okužene ljudi v svojem podjetju. »To je nekaj, česar ne bi smeli prepustiti iznajdljivosti vsakega posameznega podjetja. Zdi se, da imajo večje družbe več možnosti, da pravilneje postopajo, upam pa, da jim bodo v teh prizadevanjih sledila tudi srednja in manjša podjetja,« doda Bizjak.

Strah sili na bolniško

Kočevsko podjetje ITAS-CAS za zdaj ob vsakodnevnem prilagajanju razmeram stabilno posluje, saj ima naročil za polno kapaciteto proizvodnje za prihodnje tri mesece. Njegov direktor Janez Šilc pa pričakuje, da se bodo tržne razmere spremenile zaradi upada proizvodnje tovornih vozil in to bo imelo kratkoročne in dolgoročne posledice tudi za njihovo proizvodnjo avtomešalcev.

V podjetju imajo težave pri zagotavljanju zaščitnih sredstev. In to ne samo mask, ki so se desetkrat podražile. »Maske nujno potrebujemo,« poudarja Šilc. »Delavce ves čas ozaveščamo, zakaj so potrebni razkuževanje, medsebojna razdalja in uporaba zaščite. Podobno delajo tudi naši nemški partnerji, tako da med nami skoraj ni razlik, čeprav Nemci, ki so večji, lažje organizirajo delovni proces po novih priporočilih in imajo lažji dostop do zaščitnih sredstev.«
Čeprav za zdaj med zaposlenimi še niso odkrili nobenega primera okužbe, se med njimi širi strah, ki se odraža v bolniški odsotnosti. Iz pristojnih zdravstvenih služb zato pričakujejo ustrezen nadzor. Želijo si povratnih informacij o vzrokih in poteku bolezni, pa tudi potrditev, da se delavec, ki preboli virus, lahko vrne v podjetje.



Od države pa pričakujejo tudi učinkovite ukrepe za pomoč gospodarstvu, npr. moratoriji na poplačilo dolgoročnih kreditov in prilagoditev terminov končnih poplačil, ki zapadejo letos. Podpirajo že uveljavljene ukrepe, želijo pa si več poročanja o dobrih praksah podjetij, ki se učinkovito spopadajo s težavami. »Vsekakor pa ne smemo pozabiti: jutri se lahko situacija popolnoma spremeni in pripelje do ustavitve proizvodnje.«