Rebalans znižuje načrtovani primanjkljaj na 4,5 odstotka BDP

Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023. S tem so načrtovani primanjkljaj znižali za 376 milijonov evrov na 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Ta med drugim znižuje obseg dopustnega zadolževanja države s petih milijard evrov na 4,2 milijarde evrov.

Ali vlada ve, po kateri poti stopa

Nižji odhodki in prihodki

Predlog rebalansa je po seji vlade predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Povedal je, da tehnični rebalans sledi reorganizaciji vlade, pri čemer pa nobenemu resorju niso povečevali porabe sredstev.

Načrtovani prihodki v rebalansu so nižji od sprejetega proračuna za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov na 13,1 milijardo evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in tudi padca prihodkov iz proračuna EU. Slednje je posledica spremenjene dinamike črpanja, ne pa izgube sredstev.

Odhodki so v rebalansu nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov na slabih 16,1 milijarde evrov. Boštjančič je povedal, da se odhodki znižujejo zaradi manjših potrebnih izdatkov za blaženje energetske draginje od lani ocenjenih, pa tudi zaradi zmanjšanja rezerv za obvladovanje epidemije covida-19.

Odsotnost reform je največje tveganje za javne finance

Tako se bo znižal tudi načrtovani proračunski primanjkljaj. »Prihodnje leto bodo znova veljala fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno,« je dejal Boštjančič. Sprejeti proračun predvideva približno 3,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 5,3 odstotka BDP. Z rebalansom naj bi se primanjkljaj letos znižal na 4,5 odstotka. Vlada načrtuje v prihodnjih letih zniževati primanjkljaj, in sicer prihodnje leto na 2,3 odstotka BDP, za leto 2025 načrtuje 1,6 odstotka BDP primanjkljaja in za 2026 1,2 odstotka BDP.

MF ni opustil davčne reforme

Boštjančič je povedal, da še naprej pripravljajo spremembe davčne zakonodaje, predvsem v kontekstu poenostavitve postopkov in odprave anomalij. Do končne različice pa je še precej daleč, je rekel minister in dodal, da že od začetka nastopa mandata govori, da spremembe »niso mišljene zato, da bi več, sploh pa ne bistveno več pobrali«. Napovedal je tudi iskanje podpore pri socialnih partnerjih.