Lanski primanjkljaj nižji, a državna poraba ostaja visoka

Lanski primanjkljaj državnega proračuna je dosegel 808 milijonov evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov pa bi znašal 275 milijonov evrov. V obeh primerih je to za kar dve tretjini manj kot v letu 2023. Večinoma je to posledica nižjega trošenja za interventne ukrepe, ki je bilo v 2024 za približno milijardo evrov nižje kot predlanskim tudi zaradi namenskih prihodkov in sredstev EU za sanacijo po poplavah, ugotavlja fiskalni svet.

K znižanju lanskega primanjkljaja v državni blagajni sta po njegovi oceni prispevala tudi okrepljena rast prihodkov in znižanje investicij, medtem ko je rast drugih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem.

Dejanska realizacija lanskega državnega proračuna tako spet znatno odstopa od ocene, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance tri mesece pred koncem lanskega leta. 

K znižanju lanskega primanjkljaja sta prispevala tudi okrepljena rast prihodkov in znižanje investicij, medtem ko je rast drugih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, zato pri tem kritično poudarjajo, da so »realistične in transparentne projekcije eden od pogojev za odločitve, ki podpirajo gospodarsko rast, trajnost javnih financ in blaginjo družbe. Previdnost pri fiskalnem načrtovanju je načeloma ustrezna, vendar lahko sistematično precenjevanje izdatkov in posledično primanjkljaja povzroča neustrezno porabo in razporeditev sicer omejenih javnih sredstev, spodkopava zaupanje javnosti in finančnih trgov v sposobnost upravljanja javnih financ ter vodi v neoptimalno izbiro ukrepov.«  

Tudi primanjkljaj celotnega sektorja država (v povprečju prvih treh četrtletij 2024 je znašal 1,4 odstotka BDP) bo v celotnem letu znova nižji od projekcije ministrstva za finance iz lanskega oktobra.

Še naprej se znižuje tudi delež bruto dolga sektorja država, ki je konec tretjega četrtletja lani znašal 66,9 odstotka BDP, po oceni fiskalnega sveta pa je to še naprej predvsem posledica inflacije.