Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Projekcija primanjkljaja državnega proračuna je bila spet pretirana

Po zadnji oceni ministrstva za finance bo letošnji primanjkljaj v državni blagajni dobrih 800 milijonov manjši od lanskih predvidevanj.
Projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju državnega proračuna je bila znova pretirana, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. FOTO: Jure Eržen/Delo
Projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju državnega proračuna je bila znova pretirana, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. FOTO: Jure Eržen/Delo
3. 10. 2024 | 10:30
3. 10. 2024 | 10:56
2:58

Letošnji državni proračun je v devetih mesecih leta izračunal za 462 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 300 milijonov evrov manj kot v istem obdobju lani. Po zadnji oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj konec leta znašal milijardo 407 milijonov evrov, kar je 814 milijonov manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani. Tako obsežno znižanje primanjkljaja potrjuje njihovo mnenje, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Primanjkljaj je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 70 milijonov evrov oziroma približno 60 milijonov več kot lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe, ki so znašali 393 milijonov, so bili skoraj tretjino manjši kot v istem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 milijonov odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja sklada za obnovo). Za sanacijo posledic poplav je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izplačanih 277 milijonov evrov, od avgusta lani pa 846 milijonov evrov. Največji del letošnje realizacije predstavlja vzdrževanje vodotokov (110 milijonov) in subvencije podjetjem (90 milijonov evrov). 

Rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 8,3 odstotka in se je nekoliko okrepila v primerjavi z istim obdobjem lani (7,5 odstotka). Po oceni fiskalnega sveta je letošnja rast predvsem posledica dveh dejavnikov: transferja v pokojninsko blagajno zaradi visoke redne uskladitve pokojnin in visoke rasti vplačil v proračunske sklade, predvsem zaradi ustanovitve sklada za obnovo.

V fiskalnem svetu so sicer 30. septembra prejeli predloga državnega proračuna za leti 2025 in 2026 in osnutek srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025–2028. Po njihovi oceni vloga fiskalnega sveta ob sprejemanju proračunskih dokumentov do spremembe zakona o fiskalnem pravilu ni jasna, ker je obstoječi zakon v neskladju s spremembami sistema ekonomskega upravljanja v EU. Kljub temu napovedujejo, da bodo do 20. oktobra podali svojo oceno osnutka načrta in predlaganih državnih proračunov. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine