Prihodnost denarja bo digitalna, varnejša in učinkovitejša

V Planici letos nismo bili priča le dolgim poletom, temveč so enega največjih športnih dogodkov pri nas v podjetju Mastercard izkoristili za soorganizacijo konference Mastercard 255 to the Moon, ki je nagovorila kombinacijo tehnologije in športa. Peter Bakenecker, predsednik družbe Mastercard za Centralno Evropo, nam je zaupal svoj pogled na visokoleteče finančne inovacije in inovatorje.

Konferenca Mastercard 255 to the Moon je bila posvečena temam in tehnologijam veriženja blokov, Web3, NFT in metaverzumu. Kje je tu Mastercard?

Družba Mastercard se je uveljavila kot vodilna družba v finančnem sektorju, ki dosledno spodbuja inovacije in premika meje mogočega z vključevanjem veriženja blokov in drugih digitalnih tehnologij v svoje plačilne sisteme. Več kot 60 najpomembnejših platform in denarnic za kriptovalute je partnerjev družbe Mastercard. S temi udeleženci še naprej uvajamo različne rešitve in storitve, kot je 23 novih programov kartic s kriptovalutami podjetij, kot so Baanx, Nexo, Ledger in Binance.

Naša udeležba na tej konferenci je bila namenjena raziskovanju nadaljnjih priložnosti na tem področju ter predstavitvi lastnega strokovnega znanja in inovacij. Poleg vključevanja kriptovalut v svojo ponudbo je Mastercard tudi pomemben podpornik in organizator dogodkov, ki raziskujejo potencial teh digitalnih sredstev. S sponzoriranjem konferenc, delavnic in drugih srečanj, osredotočenih na kriptovalute, Mastercard pomaga graditi cvetočo skupnost inovatorjev in miselnih voditeljev na tem področju. Zanima nas, kako bosta denar in vrednost videti v prihodnje in kako bosta »delovala«.

Poglejva torej širšo sliko – kako si vi predstavljate prihodnost denarja?

Prihodnost denarja lahko povzamem s tremi besedami: bo digitalna, varnejša in učinkovitejša. Z razvojem veriženja blokov in drugih inovativnih tehnologij bodo plačilni sistemi postali hitrejši in dostopnejši vsem, tudi prebivalstvu, ki še ni deležno bančnih storitev. Strokovnjaki s področja financ in gospodarstva napovedujejo, da se bodo digitalne valute in brezgotovinsko poslovanje še naprej razvijali.

Navdušenci nad kriptovalutami že desetletje trdijo, da je beseda prihodnosti bitcoin. Se strinjate?

Pojav kriptovalute bitcoin je že pokazal, da imajo digitalne valute potencial za zagotavljanje večje finančne neodvisnosti in varnosti. Naš prihodnji cilj je, da bo uporaba kriptovalut tako preprosta kot uporaba kreditne kartice. Vendar je treba poudariti tudi, da ostajajo številna vprašanja in negotovosti v zvezi s prihodnostjo denarja, zlasti glede regulacije in varnosti. Ob pojavu novih tehnologij in sistemov bodo morale vlade in druge organizacije pripraviti ustrezna pravila in varnostne ukrepe za zaščito potrošnikov in zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Zato je Mastercard razvil Crypto Secure, prvo tovrstno tehnološko rešitev, katere namen je povečati varnost in zaupanje v digitalni ekosistem.

Denar ni le v papirni obliki, vse hitreje se digitalizira. Kakšna je vaša napoved, kdaj bosta svet ali pa vsaj Evropa postala brezgotovinska?

Iskreno – ne prav hitro. Čeprav nekaj delov sveta že deluje brez gotovine, nam najbližja je Švedska, blizu temu idealu so tudi Združeno kraljestvo in posamezni deli Azije, pa ima vsaj v zasebni plačilni praksi v večini evropskih držav gotovina še vedno od 40- in 50-odstotni delež. Pandemija je seveda znatno pripomogla k uveljavljanju brezgotovinskega poslovanja, a gotovino bo težko povsem izkoreniniti. Babice bodo vnučkom vedno dajale malo drobiža.

Se pa prehod v brezgotovinsko družbo vsekakor že dogaja in se bo v prihodnosti le še pospeševal. V številnih državah se uporaba gotovine zmanjšuje že več let, zamenjujejo jo kartična plačila in digitalne transakcije. Govoriti o možnosti brezgotovinske družbe se morda zdi tuj koncept, vendar je vsaj tehnično gledano veliko bolj dosegljiv, kot se zdi. GlobalData, na primer, napoveduje, da bo do leta 2030 bančništvo osredotočeno na pametne telefone, saj bodo države postale funkcionalno brezgotovinske.

To smo že videli v nekaterih delih Afrike in Azije – ljudje, ki prej nikoli niso imeli stika z bankami, so z dostopom do mobilnih telefonov in spleta postali uporabniki finančnih storitev. Ali bomo s podobnim preskokom prišli do izključno digitalnega finančnega in plačilnega okolja?

V Mastercardu govorimo o tako imenovani finančni vključenosti, po kateri bodo vsi ljudje del finančnega sistema. Danes približno milijarda Zemljanov nima dostopa do plačil in posojil, prav s tehnološkimi inovacijami, za katere skrbi finančnotehnološka (fintech) panoga, pa želimo postaviti zdrave in široke temelje za finančno varnost in gradnjo bogastva – za vse prebivalce planeta.

Digitalno gospodarstvo je odprlo nove možnosti za finančno vključevanje in demokratizacijo financ. Prepričani smo, da bi moral vsakdo imeti dostop do finančnih storitev, ne glede na lokacijo, družbeni položaj ali finančno ozadje. Epidemija je pospešila uporabo digitalnih plačil, kar je očitno vplivalo na naše razmišljanje o denarju. Zlasti mlajše generacije o denarju razmišljajo drugače. Generacija Z zapravlja sproti, vse več ljudi zanimajo kriptovalute, digitalna plačila so v porastu, digitalne inovacije, ki jih spodbujata trgovina in vedenje potrošnikov, pa tudi ustvarjajo bolj digitalno finančno krajino.

Digitalno poslovanje je spremenilo način nakupovanja, plačevanja in sodelovanja s podjetji ter postalo bistveni del našega vsakdana. Z izboljšano povezljivostjo in razvojem tehnologije lahko vidimo, da trgovina naslednje generacije ustvarja inteligentna potovanja potrošnikov, ki se prepletajo med digitalnim in fizičnim svetom ter iz njiju izhajajo, kar prinaša inteligentne izkušnje.

Katera tehnološka inovacija se vam zdi v zvezi s tem najobetavnejša in zakaj?

Več jih je. Tehnologija veriženja blokov lahko z vzpostavitvijo varnega in decentraliziranega plačilnega omrežja povzroči revolucijo v finančni industriji. Ponuja tudi priložnosti za zmanjšanje stroškov transakcij, povečanje preglednosti in spodbujanje finančne vključenosti. Drugo področje inovacij, ki lahko povzroči velike spremembe v finančnem sistemu, je pojav nezamenljivih žetonov (tako imenovani non-fungible tokens – NFT). NFT so digitalno premoženje, ki lahko predstavlja vse od umetnosti, glasbe do nepremičnin. Sprejetje NFT je omogočilo deljeno lastništvo sredstev, kar lahko odpre nove možnosti naložb in finančnih transakcij.

Poleg tega lahko uporaba kriptovalut in NFT sedanjim finančnim institucijam zagotovi nov vir prihodkov in možnosti za širitev poslovanja. Ker se vse več ljudi seznanja s kriptovalutami in NFT, lahko finančne institucije, ki zagotavljajo te storitve, pridobijo nove potrošnike in konkurenčno prednost pred tistimi, ki teh storitev ne ponujajo.

Splošna javnost meni, da so finančnotehnološka podjetja tista, ki so najbolj inovativna, ne tradicionalne finančne institucije, kot so banke. Ali lahko v prihodnje sobivajo ali pa bo v prihodnosti nemara prevladal tisti, ki najhitreje teče?

Konkurenca med fintechom in tradicionalnimi finančnimi institucijami je zdrava in koristna za panogo. Obe strani imata svoje prednosti in slabosti, ključno pa je najti način za sodelovanje in ustvarjanje sinergij. Fintech podjetja so si pridobila sloves iznajdljivih inovatorjev v finančni industriji, zaradi česar se pojavlja mnenje, da so bolj inovativna od tradicionalnih finančnih institucij, kot so banke. Vendar je ključno poudariti, da lahko tradicionalne finančne institucije inovirajo in se prilagajajo spreminjajočim se razmeram na trgu.

Številne banke so namreč v svoje poslovanje že začele vključevati fintech tehnologije, kot so mobilne bančne aplikacije in spletni plačilni sistemi. Nekatere banke so sklenile tudi zavezništva s fintech podjetji, da bi izkoristile njihovo tehnologijo in izkušnje. Menim, da je prihodnost v sobivanju in dopolnjevanju. Praksa namreč kaže, da vsaka ustvarjena prednost prej ali slej skopni, tudi danes tisti počasnejši, če uporabim vašo analogijo, ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo. Torej morajo inovatorji nenehno teči, če želijo biti korak naprej, to pa je zahtevna naloga.

Cilj večine bančnih in plačilnih tehnologij je pomagati ljudem pri hitrejšem izposojanju in trošenju denarja. Poslovni model »kupi zdaj, plačaj pozneje« se je izkazal za še posebno problematičnega, saj potrošniki čezmerno trošijo, kar prinaša kopico težav. Kako bi plačilne tehnologije naredili bolj zavedne ali regulirane?

Na kratko: menimo, da se mora celotna industrija odzvati bolj odgovorno. Verjamemo, da sta odgovorno posojanje in preglednost ključna za spodbujanje finančne blaginje. Mastercard si prizadeva za razvoj rešitev, ki potrošnikom omogočajo, da bolje upravljajo svoje finance in se izogibajo pretiranemu zadolževanju. Poslovni model BNPL (ang. Buy now, pay later), ki ga omenjate, je le nadgrajen poslovni model obročnega odplačevanja, a ker je bistveno dostopnejši ljudem, saj je financiranje vgrajeno že v sam nakupni proces, je toliko bolj kritično, da se potrošnikom pojasni, kaj tak nakup zanje pomeni. V tem primeru so banke v prednosti pred fintech podjetji, saj bolje poznajo svoje stranke, imajo o njih več podatkov, torej lahko bolje ocenijo tveganje.

Bi se morali bolj vmešati regulatorji? Kakšno vlogo bodo imeli regulatorji v digitalnem gospodarstvu in kako bi ocenili njihovo dosedanje delo?

Regulatorji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, zaščite in stabilnosti digitalnega gospodarstva. Zagotoviti morajo ravnovesje med spodbujanjem inovacij ter zaščito potrošnikov in celovitosti trga. Imajo torej zelo pomembno vlogo in menim, da jo dobro opravljajo. Pregledna in jasna regulacija, torej enaka pravila, ki veljajo za banke in fintech, koristi(jo) vsem. Je pa zelo dobrodošlo, da regulacija ne duši inovacij.

Ker smo ravno na športnem dogodku nacionalnega pomena – kakšno je vaše mnenje o tehnologijah Web3 in NFT v športu?

Web3 in NFT lahko spremenijo industrijo športa z ustvarjanjem novih virov prihodkov, povečanjem vključenosti navijačev ter izboljšanjem pristnosti in izvora športnih spominkov. Pričakuje se, da bodo funkcije Web3 imele pomembno vlogo v športnem poslovanju, ki doživlja digitalno preobrazbo. Web3 bo najverjetneje spremenil pravila igre v smislu izboljšanja vključenosti navijačev in poskrbel za medijsko revolucijo, že kmalu pa lahko pričakujemo hibridne aplikacije – digitalno podprte športne dogodke, ki bodo v maloprodaji, zabavi in športu oživile poglobljeno trgovanje. S prihodnjim razvojem nezamenljivih žetonov in Web3 se zdijo možnosti resnično neomejene.

Kaj pa metaverzum? Ima prihodnost ali pa bo preprosto izginil, tako kot nekoč Second Life?

Metaverzum ima ogromen potencial, da spremeni način interakcije z digitalnimi vsebinami in med ljudmi. Ustvarja lahko nove priložnosti za družbene in gospodarske dejavnosti, vendar je še vedno v začetni fazi. Aplikacije še niso na ravni, ko bi jih uporabniki hitro posvojili, a to se bo z razvojem vseprisotne tehnologije lahko hitro spremenilo.

V družbi Mastercard smo trdno prepričani, da bo metaverzum že v nekaj letih dosegel velik preboj, ocenjujemo, da bo do leta 2030 vključeval več milijonov uporabnikov. Obraten scenarij, torej da bi metaverzum povsem propadel, se mi zdi malo verjeten.

Kakšen pa je vaš recept za uspeh?

Vloga Mastercarda v svetu je, da ustvari finančno plačilno okolje, ki deluje za vsakega posameznika na svetu. Da lahko ta s pomočjo tehnologije ustvarja in (u)porablja vrednost.