Ozaveščanje o globalnem segrevanju skozi športno sponzorstvo

S predstavitvijo najnovejših meritev in analiz ledenikov pod Triglavom in Skuto, ki je razkrila, da ledenika v sebi nosita arhiv zadnjih 12.000 do 23.000 let, razstavo predmetov, ki so jih znanstveniki uporabljali za odvzem vzorčnega ledu ter predpremiero dokumentarnega filma Podrta gora se je končal projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking.

S potovanjem kosa Triglavskega ledenika na zimske olimpijske igre v Peking so organizatorji opozarjali na globalno segrevanje, njegove uničujoče posledice za okolje, življenje in obstoj zimskih športov ter spodbujali ljudi k majhnim spremembam življenjskih navad za ohranitev planeta. Pobudnica projekta je bila Pivovarna Laško Union (PLU), ki s sponzorstvi pomembno podpira šport, v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez.

Toli, simbol, ki naj bi spodbudil k večji skrbi za okolje

PLU je z donacijo tudi podprl dodatno neodvisno raziskavo na ledenikih pod Triglavom in pod Skuto v obdobju 2021–2023, ki so jo izvedli na geografskem Inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Inštitut sicer slovenske ledenike proučuje že od leta 1946, s čimer je to najdlje časa stalno potekajoči raziskovalni projekt v Sloveniji.

»Ledeniki so eden izmed pojavov, ki nazorno zrcalijo porušeno ravnovesje v naravi in nedvomno pričajo o posledicah človeških ravnanj. Taleči se ledenik je simbol stanja, v kakršnega smo pahnili planet in ne smemo ostati ravnodušni. Sodelovanje gospodarske družbe in javnega raziskovalnega zavoda je nazoren primer in nesporen dokaz obojestranskega poslanstva na področju trajnosti in družbene odgovornosti ter ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti prilagajanja vseh segmentov družbe,« je ob predstavitvi rezultatov raziskave poudaril dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU.

Ledenik z desettisočletno zgodovino

Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto se v zadnjih desetletjih zmanjšujejo, kar je neposredna in vsem dobro vidna posledica podnebnih sprememb, je poudaril mag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe na geografskem inštitutu. Povprečna temperatura talilne sezone, ki je od maja do oktobra, se od leta 1955 viša.

Miha Pavšek (Inštitut Antona Melika), Matic Švab (OKS) in Urban Kramberger (PLU) ob skrinji, ki je nosila dragoceni tovor izpod Triglava. FOTO: Blaž Samec/Delo

»V letu 2022 smo že četrtič v zadnjem desetletju izmerili novo rekordno vrednost. S 6,1 stopinje Celzija je kar za pol stopinje Celzija presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019. Temperatura talilne sezone se vsako desetletje tega stoletja dvigne za 0,4 stopinje Celzija,« je opozoril in dodal, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba ledenika enako dolgi; še ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece.

Ob koncu talilne sezone leta 2022 so raziskovalci namerili povprečno debelino ledu na Triglavskem ledeniku 1,4 metra, pod Skuto pa 4,9 metra, Triglavski je ob površini vsega 0,7 hektara vseboval še 2455 kubičnih metrov ledu, medtem ko je tisti pod Skuto meril 1,2 hektara in je imel prostornino 58.678 kubičnih metrov. Na začetku raziskovanj je Triglavski ledenik meril 14 hektarov.

Za meter ledeniškega ledu je potrebnih več desetletij

Krčenje ledenika je na nekdanji podledeniški kamnini razkrilo karbonatne sedimente. Matej Lipar, vodja projekta proučevanja slovenskih ledenikov na Inštitutu Antona Melika: »Doslej nismo poznali starosti ledu, zdaj pa vemo, da vsekakor presega starost 70 let, do globine 4,5 metra je star 300 let. Krčenje ledu je na nekdanji podledeniški kamnini razkrilo karbonatne sedimente, ki v sebi skrivajo arhiv Triglavskega ledenika iz obdobja zadnjih 12.000 do 23.000 let.«

Pomemben mejnik tudi za OKS

Dodatna raziskava slovenskih ledenikov je del širše pobude Beli vrhovi blagovne znamke Laško, s katero si v družbi Pivovarna Laško Union prizadevajo za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov. S projektom Misija: Triglavski ledenik v Peking je PLU prek blagovne znamke Laško izrazil skrb za ohranjanje okolja, cilj je bil pozvati vsakega posameznika k majhnim spremembam življenjskih navad za ohranitev planeta. Vplivnež Ciril Komotar je na potovanju do Pekinga obiskoval olimpijske prestolnice in govoril o prepletenosti okolja in športa, s seboj pa je nosil vzorec Triglavskega ledenika, ki podlega človeški brezbrižnosti. »S kopico aktivnosti in v sodelovanju s številnimi partnerji smo ustvarili močan preplet trajnostnih sporočil in se dotaknili ljudi, ki jim je mar za okolje,« je povzel Urban Kramberger, menedžer blagovne skupine Laško v PLU, največji uspeh pa bo vsak prihodnji korak, ki ga bomo kot posamezniki naredili v smeri bolj trajnostne prihodnosti.

Triglavska ledeniška voda, ki se je z olimpijskih iger v Pekingu vrnila v Slovenijo, je na ogled v planinskem muzeju. FOTO: Blaž Samec/Delo

Za Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil prenos dela Triglavskega ledenika na olimpijske igre v Pekingu zahteven projekt, še dodatno, ker se je dogajal v času epidemije. Kot je povedal Matic Švab, namestnik generalnega sekretarja in poslovni direktor pri OKS: »S tem projektom, ki je bil za nas prvi večji, smo se podali na pot trajnosti in zdaj pripravljamo prvo trajnostno strategijo OKS. Naša naloga je bila zahtevna, ker smo morali poskrbeti, da kos ledenika pride izpod Triglava prek evropskih držav, kjer smo obiskovali olimpijske prestolnice, ustavili smo se pri nekaterih olimpijskih komitejih v Skandinaviji, ki so nam predstavili njihove trajnostne prakse, in nato prek Rusije še do končne destinacije na Kitajskem. Na olimpijskih igrah smo bili še posebej ponosni, ker je bil to edini projekt, ki ga je zaradi covida-19 organizator dovolil uradno predstaviti v času olimpijskih iger. Tudi na Kitajskem smo dobili veliko medijske pozornosti, v Sloveniji pa tudi zadoščenje, da je zdaj ostanek ledenika, ledeniška voda, na ogled v planinskem muzeju. Dodatno priznanje je, da je mednarodni olimpijski komite projekt uvrstil kot primer dobre prakse na področju trajnosti.«

Projekt, ki je tudi prikaz, kako se skozi trajnostne projekte aktivira blagovna znamka s pomočjo sponzorstva, je prejel tudi nagrado za drugo najboljše sponzorstvo 2023, ki ga podeljuje Evropsko sponzorsko združenje. »Dolgoročno bodo morala vsa velika športna tekmovanja postati trajnostna, mi smo se osredotočili na zimske olimpijske igre, ki imajo zaradi razmer največ težav, saj je snega vse manj in moramo v vse višje ležeče kraje, da lahko organiziramo športna tekmovanja. To je nedvomno velik izziv za šport.«

1 + 1 = 3

»V Pivovarni Laško Union imamo pomembno poslanstvo na področju trajnosti in družbene odgovornosti, saj želimo poleg uspešnega poslovanja prispevati tudi k večji kakovosti življenja širše družbe in lokalnega okolja, v katerem poslujemo. Skladno z našo trajnostno strategijo Varimo boljši svet – dvignimo letvico 2030 se naše aktivnosti dotikajo treh ključnih področij: ohranjanja okolja, družbene trajnosti in odgovorne potrošnje za bolj odgovorno, pravično in zdravo družbo. Nekateri projekti, ki jih izvajamo v okviru športnih sponzorstev, so na presečišču omenjenih področij,« je povedala direktorica korporativnih odnosov v PLU Tanja Subotić Levanič. Vselej, ko snujejo družbeno odgovorne in trajnostne projekte, se ozirajo k ciljem podjetja in iščejo sinergije.

Športniki pisali Fisu glede podnebnih sprememb

Ob tem ugotavljajo, da je posebnost slovenskega okolja, da sta šport in sponzorstvo pogosto obravnavana zgolj skozi prizmo družbenega dobrega. Vendar pa so po besedah Urbana Krambergerja športna sponzorstva osnova za razvoj poslovnih odnosov, skozi katera lahko podjetja na smotrn način nagovorijo svoje ciljne skupine, kar prispeva tudi k doseganju poslovnih ciljev. Vzajemno korist opisuje kar s formulo 1 + 1 = 3.

»Gre za to, da šport temelji na pravih vrednotah in je oplemeniten z emocijami. Športni sponzorski projekti, ki presegajo izpostavitev logotipa ali spodbujanja priklica znamke ter iščejo globlje aktivacije, lahko predstavljajo vodilo družbe. Ker je tudi naloga velikih in močnih znamk, da kažejo drugačne, boljše, nove poti. Takšni projekti lahko predstavljajo svetilnik z okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika trajnosti,« je prepričan. Temelj uspeha pa je izbor športnega partnerja, ki je skladen z vizijo, vrednotami in cilji podjetja oziroma posameznih blagovnih znamk.

Za uspešen projekt na področju trajnosti je ključno tudi zaupanje med partnerji, še posebej, kadar v projektih sodelujejo športniki kot osebne blagovne znamke, dodaja Tanja Subotić Levanič. Sogovornika sta kot dober primer navedla projekt, ki so ga letos izvedli v čast Planici. Ni bil sicer osredotočen na okoljsko trajnost, temveč je imel družbeno-psihološki podton. »Vihteli smo slovensko zastavo, krepili narodno zavest in tudi pozicijo blagovne znamke Laško. Pridružili so se nam Vasilij Žbogar, Rok Marguč, Andrej in Marija Štremfelj ter Cene Prevc. To so priznani športniki, velike osebnosti. Takšnega zaupanja ne moreš kupiti, temveč si ga moraš prigarati s konsistentnim izvajanjem aktivnosti in ustreznim odnosom,« sta povedala.