Preskrba je zagotovljena, prednost ima zdaj zdravje zaposlenih in kupcev

Ko smo še nedavno razpredali o tem, kako so se s tehnološkim napredkom spremenile nakupovalne navade potrošnikov in kako se trgovci v tekmi za njihovo vsaj pogojno zvestobo trudijo uganiti njihove prihodnje želje, si nismo mislili, da lahko neznaten nanodelec uničevalske moči premeša megatrende in v potrošnikih spet zbudi neracionalni prvinski nagon. Kako se je na to odzvala trgovina?

Ob prvih novicah o pojavu koronavirusa v sosednji Italiji se je pri nas začelo brezumno praznjenje trgovskih polic, ki mu ponudniki vsaj na začetku večinoma niso bili kos. A se je strah, da bo zmanjkalo hrane in osnovnih življenjskih potrebščin, sčasoma polegel. K temu so največ pripomogli prav trgovci, ki so vsak dan posebej dokazovali, da imajo polna skladišča, in vestno polnili police.

Zdaj, ko večina storitvenih dejavnosti in številna podjetja zapirajo vrata, so trgovci z izdelki za vsakdanjo rabo v skupini tistih, okoli katerih se vse vrti, postavljeni so ob bok zdravstvenemu osebju, zaposlenim v dejavnosti varovanja, v civilni zaščiti, energetiki, infrastrukturi, v medijih. So med onimi, ki jim gre zahvala za to, da prebivalstvo v času izrednih razmer in izolacije lahko (doma), kolikor je mogoče, normalno funkcionira.

...

Ploskali smo tudi trgovcem

Mediji poročajo o trgovini in trgovcih v več kontekstih. Zaposleni v trgovinski operativi, predvsem prodajalci, na splošno vzbujajo občudovanje in hvaležnost občanov, ker predano opravljajo svoje delo kljub zdravstvenim tveganjem, ki jih nosi nenehen stik z ljudmi. Tudi njim smo prejšnji teden zaploskali z balkonov. In to ne le zato, ker morajo hoditi v službo in se izpostavljati, medtem ko večina dela ali čaka na konec koronske môre med varnimi zidovi svojega doma.

Operativcev v trgovini je že pred tem primanjkovalo, po uvedbi ukrepov za omejitev koronavirusa pa so se njihove vrste še razredčile, saj nekateri niso mogli pustiti mladoletnih otrok samih doma. Praznino so zapolnili s študenti, prostovoljci, s premeščanjem itd. Zaposleni so morali čez noč spremeniti svoj način dela, tako, da ne ogrožajo sebe in drugih in kljub temu opravijo svojo nalogo: napolnijo police, postrežejo stranke, pokasirajo denar, uredijo prostore. Maska, rokavice, razkužilo so postali njihov najnujnejši rekvizit, navodila zdravstvenih institucij pa njihova biblija.

Večina kupcev je sprejela novo ureditev in se v trgovini obnaša disciplinirano, priča pa smo bili tudi nerazumnemu vedenju strank, izbruhom nestrpnosti in verbalne agresije do trgovcev, ki so hoteli zagotoviti spoštovanje pravil igre pri vstopanju v prodajalno, pri vzdrževanju varne medsebojne razdalje. Prišlo je do brezobzirnega prerivanja in celo fizičnega nasilja. Zato je na primer Mercator pozval k strpnosti in spoštovanju pravil ter nakupovalnega bontona v času epidemije.

Požrtvovalnost trgovk in trgovcev poudarjajo tudi vodilni v dejavnosti. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pravi: »Rada bi pohvalila vse trgovce in trgovke, ki vsak dan veliko tvegajo, da opravljajo svoje delo. Posebej bi rada pohvalila prodajalke in prodajalce, ki so v tej težki situaciji najbolj izpostavljeni in delajo vse, da zagotavljajo nemoteno preskrbo s hrano in skrbijo za zdravje zaposlenih in potrošnikov.«

Brez panike!

Drugi zorni kot so trgovska podjetja. Ta so zaradi širjenja koronavirusa med prvimi v Sloveniji sprejela številne ukrepe in se po svojih najboljših močeh prilagodila razmeram. Prilagodila so svoj obratovalni čas, uvedla zaščitne ukrepe za preprečevanje okužb in zagotovila nadzorovan vstop v prodajalne, upoštevajoč priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS (NIJZ) o številu potrošnikov, ki so glede na kvadraturo lahko naenkrat prisotni v posameznem poslovnem prostoru. Prioriteta trgovcev ostajata zagotavljanje storitev za potrošnike in ohranjanje njihovega zdravja, zdravja zaposlenih in vseh drugih.



Sicer pa so posamezne trgovske družbe različno poskrbele za zaščito zaposlenih in potrošnikov pred okužbo s koronavirusom. V trgovinah zaposleni nosijo zaščitne maske in rokavice, s katerimi je treba ravnati skladno s priporočili NIJZ, na blagajne so začeli nameščati zaščitna stekla. Ta zaposlene varujejo bolje kot, denimo, zaščitne maske; splošna uporaba zaščitnih mask v trgovinah namreč po informacijah NIJZ ni potrebna, saj po določenem času ne zagotavljajo več zaščite in jih je treba nadomestiti z novimi. V trgovinah je poskrbljeno tudi za razkuževanje rok, sprejeli so dodatne preventivne ukrepe, kot so različna zaščitna sredstva, dodatno razkuževanje površin, vozičkov in košar, uporaba razkužil za roke in nameščanje informativnih plakatov, ki opozarjajo na pomembnost samozaščitnega ravnanja.

Predsednica TZS poziva kupce k upoštevanju priporočil NIJZ in drugih strokovnih institucij: »Vse potrošnike naprošam, da so pri nakupovanju obzirni do drugih. Spoštujejo naj priporočila NIJZ, ki govorijo o omejevanju števila potrošnikov, ki so lahko hkrati v poslovnem prostoru oziroma v prodajalni, saj je treba zagotavljati 1,5 metra razdalje med strankami. Med čakajočimi pri blagajni mora biti vsaj dva metra razdalje, prav toliko tudi med čakajočimi pred vstopom v prodajalno. Trgovci vsak dan skrbijo za nemoteno preskrbo z živili, zato panika ni potrebna. Zalog hrane v skladiščih trgovcev je dovolj, priporočajo se tedenski nakupi potrošnikov, ki naj oblikujejo le zmerne zaloge.«



Precej polemik je bilo na račun obratovalnega časa trgovin z živili. Najprej so ga prilagodili (skrajšali) sami trgovci, potem je vlada odredila splošno podaljšanje, po revoltu sindikata delavcev v trgovini (SDTS) pa je zmagala razumnejša opcija. Kako pa o tem razmišljajo trgovci? Ti se bodo poskušali po svojih najboljših močeh prilagoditi sprejetim vladnim odlokom, ki opredeljujejo obratovalni čas prodajaln: »Veseli nas, da nam je ob zadnjih spremembah vladnega odloka vsaj delno prisluhnilo ministrstvo za gospodarstvo, ki je med drugim dopustilo možnost, da mala trgovska podjetja in zadruge (do 50 zaposlenih) določijo obratovalni čas skladno s svojo poslovno odločitvijo, po novem pa bodo lahko odprte tudi prodajalne, ki ponujajo hrano za živali.«

V stiku z organi in stroko

Vlada je prejšnji teden sprejela sklep o postopnem povečanju blagovnih rezerv trajnega mleka, mleka v prahu, sira, piščančjega mesa in mladega pitanega goveda. Zavodu za blagovne rezerve, ki je odgovoren za nabavo izdelkov, bo namenjenih 28 milijonov evrov iz proračunske rezerve. Lahova pri tem poudarja: »Ostanimo mirni v tej izredni situaciji. Skupaj s trgovci smo v rednem stiku z državnimi organi in strokovnimi institucijami, ki spremljajo stanje in sprejemajo primerne ukrepe. Posebej opozarjam, da mora vlada čim prej pripraviti ukrepe za pomoč celotnemu gospodarstvu, kamor zagotovo sodijo tudi vsi tisti trgovci, ki so morali svoja vrata zapreti. Trgovci delamo vse, kar je v naši moči, da se uspešno spoprijemamo z izzivom, ki ga predstavljajo trenutne razmere.«



Zbornica svoje člane redno obvešča o aktualnih ukrepih vlade, priporočilih in pojasnilih vseh pristojnih organov in strokovnih institucij. »Za omejitev širjenja virusa lahko največ naredimo sami – s samoizolacijo, temeljitim in pogostim umivanjem rok in z razkuževanjem. Zato je pomembno, da ostanemo doma in poskrbimo zase in za vse okoli nas,« sklene Lahova.