Prehod na zeleno

Mednarodna prizadevanja so usmerjena k istemu cilju; vizija je jasna, pot začrtana, na kocki je zapuščina vseh, ki so bili pred nami, ter prihodnost tistih, ki bodo prišli za nami. Leta 2016 je 195 držav posvojilo pariški sporazum z namenom, da bi se

zmanjšalo globalno ogrevanje ter pripravilo človeštvo na podnebne spremembe. Glavni cilj sporazuma je omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija v tem stoletju, počasi pa se bližamo odločilnemu trenutku za reševanje podnebne krize. Držav, ki so se zavezale, da bodo dosegle ničelne neto izpuste do sredine stoletja, je čedalje več, vendar z urbanizacijo, industrializacijo ter izboljšanjem življenjskega standarda rastejo tudi globalni izpusti toplogrednih plinov.

Razkorak med retoriko in dejanji je treba zapolniti, če hočemo, da bomo do leta 2050 dosegli ničelno neto vrednost izpustov in omejili dvig globalnih temperatur na 1,5 stopinje Celzija. Postati ničelno neto gospodarstvo pomeni opustiti fosilna goriva ter zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, bodisi s tehnologijo za zajem izpustov bodisi z bolj trajnostnimi praksami poslovanja. Do leta 2050 bi se morala uporaba fosilnih goriv zmanjšati s skoraj štirih petin oskrbe z energijo na malo več kot petino. Leta 2050 naj bi fosilna goriva ostala z nami le kot vhodna surovina za blago, kot so plastika in kemikalije.

Alternative in priložnosti

Namesto fosilnih goriv naj bi po ničelni neto strategiji energetski sektor v veliki meri temeljil na obnovljivi energiji. Dve tretjini oskrbe z energijo leta 2050 naj bi bili zastopani z vetrno, sončno, bioenergijo, geotermalno in hidroenergijo. Po ocenah mednarodne energetske agencije IEA naj bi se zmogljivost sončnih kapacitet do leta 2050 v primerjavi z letom 2021 povečala za 20-krat, vetrne energije pa za 11-krat. Na drugi strani ne smemo zanemariti jedrske energije, za katero pri agenciji IEA pravijo, da naj bi se do leta 2050 podvojila.

Podjetja v zeleni energiji

Vestas je globalni partner energetske industrije na področju trajnostnih rešitev. Načrtujejo, izdelujejo, nameščajo in servisirajo vetrne turbine po svetu. Podjetje je do leta 2023 postavilo za približno 164 gigavatov vetrnih turbin v 87 državah. Največja jedrska elektrarna na svetu Kašivazaki-Kariva na Japonskem ima neto kapaciteto 7,9 gigavata.

Vetrnice španskega podjetja Siemens Gamesa proizvedejo približno 122 gigavatov vetrne energije, kar je dovolj za približno 110 milijonov gospodinjstev na leto. Prizadevanja podjetja so usmerjena tudi v izdelavo ekološko primernejših vetrnic, ki jih je mogoče reciklirati.

Canadian Solar je eno od največjih podjetij za solarno tehnologijo in obnovljivo energijo na svetu. Je vodilni proizvajalec solarnih fotonapetostnih modulov ter ponudnik rešitev za shranjevanje sončne energije in baterij. V zadnjih 21 letih je strankam uspešno dostavil približno 71 gigavatov solarnih fotovoltaičnih modulov.

Kanadsko podjetje Cameco Corporation je med večjimi dobavitelji urana na svetu. Z več kot 60 leti izkušenj ima podjetje obsežno znanje o vseh vidikih pridobivanja urana ter je vodilno na svetu na področju raziskovanja ter inženiringa rudnikov.