Več sto milijard evrov za zeleno revolucijo

V čedalje težjem globalnem okolju poskuša EU poiskati odločen na industrijsko politiko Kitajske in ZDA, ki zaganjata velika vlaganja v zelene tehnologije in domačim podjetjem zagotavljata konkurenčne prednosti.

Evropska komisija je danes predstavila svoj predlog odgovora industrijskega načrta za zeleni dogovor. Z njim naj bi okrepili konkurenčnost evropske industrije z neto ničelnimi izpusti in podprli tranzicijo k podnebni nevtralnosti.

Sonce, veter, vodik ...

V globalni bitki bo evropska industrija po ocenah predsednice evropske komisije Ursula von der Leyen potrebovala več sto milijard evrov naložb. V ospredju so tehnologije neto ničelnih izpustov, kot so izkoriščanje sončne energije, vetrne elektrarne, baterije, toplotne črpalke, elektroliza za proizvodnjo vodik, zajemanja ogljika … »Želimo, da ta industrija ostane in uspeva tu,« je dejala Ursula von der Leyen. Poudarila je odločnost EU, »da vodi revolucijo čistih tehnologij«.

Po podatkih Bruslja Kitajska načrtuje za 280 milijard dolarjev naložb v čiste tehnologije. Največja težava za EU pa je načrt  ZDA z okoli 369 milijardami dolarjev za zeleno industrijo. Države na stari celini se bojijo, da se bo evropska industrija selila čez Atlantik in da bodo zato izgubile najboljša delovna mesta.

Zeleno, po okusu predsednika vlade

Predlogi Bruslja predvidevajo manjšo regulacijo, ki bo omogočila hitrejše postopke dovoljenj za projekte. Poenostavili naj bi tudi postopke financiranja večjih čezmejnih projektov skupnega interesa na področju baterij, mikroelektronike in vodika. Države naj bi tudi prilagodile nacionalne načrte za okrevanje in odpornost novemu položaju.  

Nejasno financiranje

Vprašanje financiranja velikih zelenih načrtov še ni povsem rešeno. Najprej bi potekalo iz dosedanjih virov, kot so program REPowerEU (za neodvisnost od ruskih fosilnih goriv), inovacijski skladi in sklad InvestEU, ki je bil vzpostavljen v času Jean-Clauda Junckerja. Junckerjev sklad je namenjen spodbujanju naložb, v katerih delež iz javnih virov zmanjšuje tveganje zasebnih vlagateljev.

Na srednji rok naj bi vzpostavili sklad za suverenost kot strukturno rešitev na ravni EU. Del držav članic, tudi Francija, in del evropske komisije, denimo komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, podpirata zadolževanje EU za financiranje tega novega sklada. Predvsem za države, kot sta Nemčija in Nizozemska, je zadolževanje tabu.  

Rahljanje državnih pomoči

Dostop podnebno nevtralne industrije do subvencij bi olajšali. Najprej naj bi razrahljali pravila o državnih pomočeh podjetjem. Razširjene bodo panoge, ki bodo upravičene do takšnih pomoči. Višji bodo dovoljeni zneski. Dodatne naložbe bodo tudi omogočene v manj razvitih regijah EU. Za podjetja v strateških panogah bi dovolili tudi davčne olajšave.

Eksploziv za delovanje notranjega trga EU

Kočljivo je vprašanje, ali ne bodo olajšave najbolj koristne za največje, ki imajo večji manevrski prostor za državno pomoč. Med geopolitično krizo sta jih v EU okoli tri četrtine namenili Francija in Nemčija. Takšno nesorazmerje bi utegnilo ogroziti notranji trg, saj bi bila, denimo, nemška podjetja v konkurenčni prednosti.

Slovenija je skupaj s Ciprom, Malto in Nemčijo, med štirimi državami, ki še niso odgovorile na pismo evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager, v katerem je sredi januarja začrtala predloge na področju državnih pomoči. Slovenija naj bi odgovor poslala v prihodnjih dneh. Glede odgovora so sicer potekala medresorska usklajevanja, čaka pa se tudi na pogovor s komisarko Margrethe Vestager.

Novost je, da bi bilo državam EU dovoljeno dati državno pomoč podjetju, ki ustreza ponudbi tuje države. Tako bi lahko zagotovili, da podjetje, ki želi preseliti proizvodnjo v ZDA, ohrani naložbo v EU. Je pa Vestagerjeva opozorila, da državne pomoči niso nedolžne, saj pod črto pomenijo prenos denarja od davkoplačevalcev k delničarjem.  

Ključni bodo kadri

Žgoče je tudi vprašanje kadrov. V Bruslju ocenjujejo, da bo od 35 do 40 odstotkov delovnih prizadetih zaradi zelene tranzicije. Po drugi strani morali vzpostaviti sistem usposabljanja za nove, dobro plačane službe na področju zelenih tehnologij. Zato tudi predlagajo posebne programe usposabljanja.

Novi zeleni načrt Bruslja bo, skupaj z migracijami, tema izrednega vrha  EU prihodnji teden. Na rednem marčnem vrhu bodo na mizi predvidoma že konkretni predlogi.