Pred poslanci predlog nove ureditve sosežiga

Državni zbor bo ob koncu julijske seje prvič obravnaval predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki ga je vložila Levica. Ena od osrednjih točk predloga je izenačitev mejnih vrednosti izpustov škodljivih snovi v zrak za sosežigalnice s tistimi, ki jim po zdajšnjih predpisih morajo slediti sežigalnice.

Trenutni zakonodajni okvir so predpisi, prek katerih je bila v slovenski pravni red prenesena evropska direktiva o industrijskih izpustih iz leta 2010, s katero je sistemsko urejeno to področje. V uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov so mejne vrednosti izpustov dušikovih oksidov (NOx) v zrak za sežigalnice določene pri 200 miligramih na kubični meter (mg/Nm3), za sosežigalnice pa 500 miligramov.

V zakonodajnem predlogu Levice je poudarjen prav ta podatek in predvidena zaostritev pogojev za sosežigalnice tako, da bi se izenačili s sežigalnicami. Vlada je k predlogu zakona podala negativno mnenje in zapisala, da bodo morale sežigalnice in sosežigalnice skladno z izvedbenim sklepom evropske komisije do konca leta 2023 v vsakem primeru prilagoditi obratovanje z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (t. i. BAT) za sežiganje odpadkov. Obstoječi nacionalni predpisi bodo pozneje uporabljeni le, če bodo strožji od BAT.

Za dodatna pojasnila o referenčnih dokumentih najboljših razpoložljivih tehnik ter o zakonsko predvidenem izenačevanju mejne vrednosti izpustov NOx smo se obrnili na ministrstvo za okolje in prostor ter na Nika Samca, vodjo laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na mariborski fakulteti za strojništvo. Profesor Samec predseduje lani ustanovljeni medresorski delovni skupini za preučitev možnosti za izenačitev normativov dovoljenih izpustov iz naprav za sosežig s tistimi iz sežigalnic odpadkov, zaključke pa mora skupina predstaviti šest mesecev po preklicu epidemije.
 

Izboljševanje okoljske politike z BAT

»Mejne emisijske vrednosti so postavljene glede na specifiko tehnološkega procesa v energetskih strojih in napravah. Tehnološko je težko primerjati procese v cementarni, termoelektrarni, sežigalnici ali industrijskih pečeh ter jih enačiti s stališča emisij, nastalih v procesu,« je povedal Samec. Zato obstajajo referenčni dokumenti BAT, ki podajajo priporočene mejne emisijske vrednosti za specifične tehnološke procese.

Že pred desetletji jih je začela pripravljati evropska komisija s pomočjo Skupnega raziskovalnega centra, so pojasnili na ministrstvu. Cilj je vzpostaviti ustrezno okoljsko politiko v EU z implementacijo tehnologij, ki so najučinkovitejše v posamezni panogi z vidika varstva okolja in učinkovite rabe energije ter naravnih virov.

V Sloveniji sta dve sosežigalnici odpadkov, ki bi potrebovali novelirano okoljevarstveno dovoljenje skladno s predlogom zakona, so poudarili na ministrstvu za okolje. Tudi cementarna Salonit Anhovo, ki jo je Levica izpostavila ob vložitvi predloga zakona v parlamentarni postopek.

Predlagatelji zakona so opozorili, da je evropska direktiva v slovensko zakonodajo prenesena tako, da dovoljuje zgornje mejne vrednosti izpustov škodljivih snovi v zrak. Na ministrstvu so odgovorili, da glede na zasnovo sistema peči, lastnosti mešanice goriva ter izdelke ni potrebe po zaostritvi mejnih vrednosti izpustov snovi v zrak iz cementarn nad zahteve BAT in izenačitvi mejnih vrednosti izpustov snovi v zrak s tistimi za sežigalnice odpadkov.

Dodali so, da primerjava emisij iz Salonita Anhovo z drugimi evropskimi cementarnami pokaže, da so med nižjimi v EU, razen za dušikove okside (NOx) in celoten organski ogljik (TOC), ki se gibljeta okoli evropskega povprečja. V Salonitu so sicer napovedali izvedbo celotnega sklopa tehnoloških inovacij in s tem znižanje ogljičnega odtisa za 15 odstotkov do leta 2025, v naslednjih 15 ali 20 letih pa nameravajo v tehnološke posodobitve, ki bodo vplivale tudi na zniževanje okoljskega vtisa, vložiti 200 milijonov evrov.


 

Mejne vrednosti za vsakogar posebej

Profesor Samec je pojasnil, da so izpusti dušikovih oksidov pri cementarnah v veliki meri posledica posebnosti proizvodnega procesa cementnega klinkerja, za katerega so značilne precej višje temperature zgorevanja kot v sežigalnicah, velik vpliv ima tudi mineraloška sestava surovin. V BAT so za cementarne priporočene mejne emisijske vrednosti dušikovih oksidov 200–450 mg/m3 oziroma 400–800 mg/m3, odvisno od peči. Skladno z zakonodajo se določajo za vsako cementarno posebej, ob upoštevanju vseh danih okoliščin, od katerih je še posebej pomemben kriterij kakovost zunanjega zraka.

»Salonit Anhovo ima mejno emisijsko vrednost za NOx 500 mg/m3, kar je ustrezna vrednost glede na obstoječo tehnologijo, je pa seveda možno z dodajanjem novih sistemov sekundarne redukcije NOx te vrednosti še znižati. Leta 2019 je bila za evropsko komisijo izvedena raziskava evropskih cementarn in njihova prilagojenost zaključkom BAT. Ugotovljeno je bilo, da je le v devetih državah zagotovljena popolna skladnost in med njimi je tudi Slovenija s trenutno edino delujočo cementarno Salonit Anhovo,« je povedal Samec.

Kot je pojasnil, države lahko predpišejo strožje mejne emisijske vrednosti posameznih parametrov (predvsem sta to prah in dušikovi oksidi), kot so predpisane v evropski direktivi, če imajo težave pri doseganju nacionalnih zavez. Primer je Nemčija.
 

Višje temperature, višje emisije NOx

Izenačenje mejnih vrednosti izpustov dušikovih oksidov za sosežigalnice s tistimi, ki veljajo za sežigalnice, je težko ali celo nemogoče zagotoviti, so navedli na ministrstvu: »Onesnaževalo NOx tvori dušik, ki je v največji meri prisoten v ozračju in ne v odpadkih. Med gorenjem nastajajo dušikovi oksidi, in sicer višja ko je temperatura zgorevanja, več zraka oksidira v dušikove okside. Sežigalnice obratujejo pri temperaturah, višjih od 850 stopinj Celzija (nenevarni odpadki) oziroma višjih od 1100 stopinj Celzija (nevarni odpadki). Cementarne pa morajo apnenec (surovinsko mešanico) zagreti na temperature, višje od 1450 stopinj Celzija, kar pomeni višje emisije dušikovih oksidov.«



Sežigalnice so namenjene odstranjevanju odpadkov, njihove peči obratujejo s kar najmanj dovodnega zunanjega zraka, posledično tudi dušika, v cementarniško peč pa je treba dovajati več zraka (in posledično tudi dušika), kot je nujno za zgorevanje, kar ob višjih temperaturah zgorevanja pomeni tudi večje emisije NOx, so različna principa pojasnili na ministrstvu.

Posledica izenačitev mejnih vrednosti bi bila verjetno ukinitev sosežiga odpadkov v cementarni, ocenjujejo. »Iz podatkov na ravni EU je razvidno, da vse evropske cementarne nadomeščajo fosilna goriva z ustreznimi odpadki, zato menimo, da proizvodnja cementa z uporabo fosilnih goriv ni več ekonomsko rentabilna. Če bi v cementarni namesto odpadkov ponovno začeli uporabljati izključno klasično gorivo (zemeljski plin, petrol koks, premog, težko kurilno olje), se nadzor nad emisijami ne bi poostril, emisije žveplovega dioksida pa bi bile lahko precej večje zaradi uporabe fosilnih goriv,« so sporočili z ministrstva za okolje.