Cementarna na poti v brezogljičnost

Salonit Anhovo praznuje stoletnico obstoja. Predsednik uprave družbe Julijan Fortunat je prepričan, da ne bi mogli bolje obeležiti jubileja kot z zaobljubo k varovanju okolja in zdravja. Cementarna, ki z do milijona ton cementnega veziva na leto oskrbuje več kot 300 kupcev doma in v tujini in ima v Sloveniji 50-odstotni tržni delež, stalno vlaga v raziskave in razvoj. V dolgoročni načrt so zapisali, da bodo z naložbami v posodobitev in ozelenitev proizvodnje postali ena prvih brezogljičnih cementarn v Evropi in v svetu že do leta 2035. Za svoje načrte imajo tudi podporo solastnikov podjetja, ki se strinjajo s predvidenimi investicijami.
 

Pandemija je gospodarske panoge in podjetja prizadela zelo različno. Kako je vplivala na poslovanje Salonita?

Leto 2020 je bilo posebno, nepredvidljivo, vse nas je presenetilo hitro širjenje zdravstvenih težav. Poslovni subjekti smo se morali takoj prilagoditi. Tudi v Salonitu smo najprej poskrbeli za zdravje sodelavcev, potem pa smo poskušali izpeljati poslovanje v načrtovanem okviru. Takoj po razglasitvi pandemije smo naredili več scenarijev, optimističnega, realističnega in črnega. Če bi me takrat vprašali, kaj pričakujem do konca leta, bi rekel, da mogoče ne bomo dosegli niti realističnega – ta je predvidel manjšo prodajo in aktivnost kot letni plan –, na koncu pa smo presegli optimističnega. Prodajo smo glede na leto 2019 povečali za tri odstotke, kar je celo več kot smo načrtovali pred korono. Tudi sam sem bil presenečen, da smo tako uspešno zvozili leto.
 

Saj se je tudi gradbeništvo, ki je vaš glavni odjemalec, izkazalo kot precej odporno, okreva že od sredine lanskega leta.

Res nam je šlo na roko, da se je gradbeništvo v celoti dobro odzvalo. Država do te panoge ni bila toliko restriktivna kot do vrste drugih. To je gradbincem omogočilo kolikor toliko normalno poslovanje. V Salonitu smo imeli marca lani le manjši zastoj, april je prinesel velik zastoj na izvoznih trgih, a smo ga v maju, juniju in juliju nadoknadili prav tam.

Kakšno je bilo razmerje med prodajo doma in na tuje trge, se je kaj spremenilo?

Lani smo ustvarili 78 milijonov evrov prodajnih prihodkov, od tega 54 odstotkov doma, ostalo v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in v BiH. Naš daleč največji izvozni trg je Italija, ki jo je epidemija najbolj prizadela. Doma nam je lani uspelo prodajo povečati s 40 na 42 milijonov evrov, prihodki na tujih trgih so ostali stabilni. Tako uravnovešeno razmerje trgov je še vedno naš dolgoročni strateški cilj.

A ko sva pri lanski prodaji, naj omenim kot zanimivost: povpraševanje po cementu v vrečah, ki predstavlja kakih 20 odstotkov naše proizvodnje, je med pandemijo skokovito poraslo. Prvih 14 dni nismo vedeli, kaj se dogaja, potem smo dojeli: vsi smo bili doma, in, če se malo pošalim, narediti smo morali to, kar smo ženam obljubljali deset let, na primer zabetonirati stopnice, urediti vrt in podobno. Izrazito povečanje prodaje vrečnega cementa je nadomestilo del izpada na večji, bolj resni gradnji.

Ta tržna niša je najbrž zapolnjena, kako pa sicer kaže za letos in prihodnje leto?

Zadnja dva meseca lanskega leta je bilo izdanih manj gradbenih dovoljenj, gradbincem je malo pošla sapa. Januar in februar sta meseca z najnižjo prodajo, okrnilo pa jo je še mrzlo in deževno vreme. Tako je bil v resnici drugi val epidemije nekoliko slabši od prvega. A smo optimisti, verjamemo, da bo spomladi bolje. Za zdaj nam gre po načrtih, ni pa nobenega jamstva, da bo tako ostalo. Zato se mi zdi izjemnega pomena to, na kar stavi tudi država: da je gradbeništvo ključno za ponoven zagon gospodarstva. Verjamem, da bodo k temu veliko pripomogli infrastrukturni projekti, ki jih začenja država. Omenil bi Karavanke, kjer smo dobavitelj cementa, in drugi tir, o katerem ravnokar tečejo pogajanja. Obstajajo makroekonomske študije, ki pravijo, da vsako delovno mesto v cementarni generira pet dodatnih, pri gradbeništvu pa je ta multiplikator še precej večji.

Koliko pa vam je lani ostalo pod črto?

Ustvarili smo skoraj 11 milijonov evrov dobička. Ob tem bi poudaril, da tudi veliko investiramo. Lani slabih 8 milijonov evrov, letos je v planu več kot 12 milijonov.

Salonit Anhovo, kot nenehno poudarjate, se uvršča med najsodobnejše cementarne v Evropi. To terja nenehna vlaganja v novo tehnologijo, upoštevaje globalne trende pa tudi v posodobitve na področju ekologije.

Naj takoj pojasnim, da investicija v najnovejšo tehnologijo običajno pomeni tudi zelo pozitiven vpliv na okoljski odtis, na različne parametre. Tega se ne da ločevati. Trenutno imamo tehnologijo, ki povsem ustreza Zaključkom o BAT – najboljših razpoložljivih tehnologij. Smo popolnoma skladni. Pripravljamo se, da bomo prehiteli naslednje zaključke, ki bodo izdani predvidoma leta 2026 ali 27. Naslednjo generacijo inovativnih tehnologij želimo vpeljati že do leta 2025 in s tem še bistveno znižati naše vplive na kakovost zraka. Poleg tega načrtujemo izvedbo celega sklopa tehnoloških inovacij in s tem znižanje ogljičnega odtisa za 15 odstotkov do leta 2025.
 

Vsekakor je to na dolgi rok tudi za uspešno srednje veliko podjetje izjemno velik finančni zalogaj?

Seveda. V zadnjih petnajstih letih smo investirali več kot 150 milijonov evrov, kar je izreden dosežek tudi za Slovenijo. V naslednjih desetletjih čaka cementarno zeleni prehod, več stomilijonske investicije v posodabljanje. Danes lahko prvič javno spregovorim o tem (pogovor je potekal 20. aprila, op. p.), saj je naše razvojne načrte potrdil tudi nadzorni svet podjetja. Rezervirali bomo preko 200 milijonov evrov za obdobje naslednjih 15 do 20 let. Podpora lastnikov pri tolikšnih naložbah je namreč nujno potrebna. V Salonitu Anhovo hočemo med prvimi v Evropi in na svetu postati brezogljična cementarna, saj smo prepričani, da bo beton ohranil svoj primat kot najbolj uporabljen gradbeni material. Evropsko cementno združenje Cembureau predvideva razogljičenje cementarn do leta 2050, mi pa želimo ta cilj doseči že leta 2035.

Ste lahko bolj konkretni, kam in koliko boste vlagali?

Predvsem hočemo popraviti energetsko učinkovitost procesa. Načrtujemo nekaj zelo konkretnih projektov pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Zgraditi nameravamo sončne elektrarne skupne moči okoli 5-10 MW zelene energije, hkrati bomo za proizvodnjo elektrike začeli izkoriščati zajeto odpadno toploto, s katero zdaj grejemo vrabce. Tudi ta bo štela med zelene energije, in bo dodala novih 6-8 MW moči. Z navedenimi ukrepi bomo lahko pokrili tretjino svojih potreb po energiji. Ena ključnih investicij bo v inovativne tehnologije naslednje generacije, ki bodo omogočile bistveno nižje emisije; dušikove okside, NOx, na primer, bomo lahko več kot prepolovili. Upamo, da bo to pripomoglo k miru med našimi sosedi, pa tudi med našimi zaposlenimi. Vsaka investicija ima pozitiven vpliv na okolje, tudi med cementarnami želimo biti med najbolj odličnimi.

 

S katerimi se pa pravzaprav primerjate, katera vam je za vzor?

Po vseh resnih študijah ekonomskih, tehničnih ali okoljskih učinkov nam vsi priznavajo, da smo med najboljšimi cementarnami v Evropi. Do te točke so nas pripeljale omenjene naložbe v zadnjih 15 letih, z njimi smo bistveno znižali emisije. Seveda imamo tudi mi svoj benchmark, velike multinacionalke. Dve, tri take so nam za zgled, a jih ne bi imenoval. V zadnjem času opažamo tudi v naši dejavnosti trend koncentracije kapitala. Mi smo srednjekategorniki, a imamo veliko srečo z izjemnim geostrateškim položajem. Blizu so pristanišča, smo na stičišču vzhodne in zahodne kulture, v severni Italiji imamo enega najbolj propulzivnih industrijskih območij, ki zelo vpliva na gradnje. Treba je imeti malo sreče. In denar je treba potegniti iz denarnice. Pot do brezogljičnosti je pač velik načrt.

 

Ogljični odtis se zmanjša tudi s krožnim gospodarjenjem. V javnosti je veliko vročih razprav na temo uporabe odpadkov kot goriva za proizvodnjo cementa.

V Salonitu Anhovo krožno gospodarstvo živimo. Odpadke uporabljamo za sosežig že skoraj 40 let. Četudi se nenavadno sliši, imamo tako manjši vpliv na okolje, kot bi ga imeli, če bi za toploto, ki jo potrebujemo za pridelavo cementa, uporabljali le fosilna goriva. Zato tudi povečujemo delež odpadkov, saj tako znižujemo vpliv na okolje. Zanimiv oksimoron, ki ga je težko enostavno pojasniti, vem. Poudarjam, da gre za predhodno ustrezno predelane nenevarne odpadke, pretežno plastiko. Materiale, ki jih ni več mogoče reciklirati, so pa primerni za toplotno izrabo.

 

Ali niso to odpadki, uvoženi iz Italije?

Še predlani je bilo italijanskih 70 odstotkov, lani smo razmerje obrnili, letos konec marca letos pa je že 90 odstotkov uporabljenih odpadkov iz Slovenije. Porabljene količine bi lahko podvojili, s tem pomagali reševati odpadkovno krizo v Sloveniji, pa bi bili, ob izboljševanju izkoristkov in ob večji porabi alternativnih goriv, izpusti manjši.

 

Kako visoke oziroma kako škodljive so zdaj emisije iz cementarne?

Vse naše emisije so redno monitorirane, spremlja se ve kot 20 parametrov, vsi so vedno pod mejnimi vrednostmi, ki jih predpisujejo Evropska unija in Svetovna zdravstvena organizacijaTe so predpisane enako za vseh 200 cementarn v Evropi. Nimamo nobenih odpustkov.

 

Sloves podjetja je obarvan z zgodbami iz njegove azbestne zgodovine. Kako boste pridobili zaupanje okolja in zaposlenih, ki ga nujno potrebujete, da bi dosegli smele cilje?

Zavedamo se, da nosimo nahrbtnik preteklosti azbesta, ki je zaznamoval vso dolino. Del nezaupanja izhaja iz te tragične zgodbe. Od nje ne bežimo. Bremen preteklosti ni mogoče popraviti, lahko pa jih lajšamo. In to počnemo. S tehnološkimi posodobitvami smo si kot ultimativni cilj postavili zavezo, da se zgodovina nikoli več ne ponovi. Zaupanje si bomo povrnili s transparentnim delovanjem, odkrito komunikacijo – zdravo skepso podpiramo in se želimo pogovarjati –, rednim seznanjanjem z rezultati meritev, družbeno odgovornim ravnanjem na področju kulture, športa itd.

 

Kakšen pa je Salonit kot zaposlovalec?

Kot največji gospodarski subjekt v občini in soški dolini smo gonilo razvoja, največji zaposlovalec. Dve tretjini delavcev prihaja iz občine Kanal. Ta hip teče intenzivna menjava generacij, zaposlujemo mlade, bolj izobražene, starejši odhajajo v penzijo. Velik potencial obstaja znotraj podjetja, zaposlenim omogočamo kakovosten karierni razvoj. Tehničnega kadra na vseh ravneh sicer tudi tu primanjkuje, a se mi zdi, da manj radikalno, kot drugod po Sloveniji. Precej zaposlujemo tudi dekleta. Smo med industrijskimi podjetji z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega v Sloveniji, nadpovprečnimi plačami glede na regijo in panogo, zato verjamem, da bomo s privlačnimi pogoji privabili dovolj ustreznega kadra. Trenutno imamo v cementarni zaposlenih blizu 230 sodelavcev, v skupini Salonit pa 350.