Potrošne navade v krizi narekujejo gospodarsko prihodnost

Leta 2009 je vse več ljudi pričakovalo slabše finančno stanje. Takratna kriza je doživela vrhunec leta 2014, ko so potrošniki morali spremeniti svoje nakupne navade; povečalo se je, denimo, zanimanje za ponudbo diskontnih trgovin, kot sta Hofer in Lidl. Tako je preteklo dogajanje povzel Zenel Batagelj iz družbe Valicon, ki je dodal, da se nove nakupne navade razvijejo takrat, ko se v družbi dogaja dalj časa trajajoča kulturna sprememba. »Tudi zdaj imamo opraviti z nečim takim. To moramo dobro razumeti in se pripraviti, kaj od tega bo ostalo v prihodnosti,« je še poudaril na današnji debati Odgovorno naprej!.

V družbi Valicon ugotavljajo, da je delež finančno preskrbljene populacije po zadnji finančni krizi vrh znova dosegel v letih pred epidemijo. Ob začetku epidemije se je zmanjšal na petnajst odstotkov, hkrati se je povečala tako imenovana skupina pozornih. »Tem ni treba spremeniti potrošniških navad, ampak jih spremenijo, ker se nečesa ustrašijo. To je specifika trenutne krize. Zgodilo se je nekaj čudnega, ne vemo, kaj je zunaj, in potrošniki so odreagirali,« je dogajanje komentiral Zanel Batagelj, partner pri Valiconu. Če temu dodamo še strah pred virusom, so pri Valiconu junija 2020 opazili, da je populacija razpadla na tri podobno velike skupine. Na eni strani so bili zdravstveno previdni, med katerimi so predvsem starejši, na drugi strani pa neprevidni mlajši, ki so počasi razumeli, kaj virus prinaša. Tretja skupina so preostali, ki so previdni in imajo neko odgovornost. »To je kdorkoli, ki ima družino ali kredit,« je pojasnil Batagelj.

Prepletanje novih negotovosti

Avgusta je posvetil žarek upanja in kazalniki finančnega stanja so dosegli najvišje vrednosti. Delež preskrbljenega prebivalstva se je skoraj vrnil na raven pred krizo, povečale so se tudi nakupne namere potrošnikov, je navedel Batagelj. A vendar zadnje analize kažejo, da z vidika potrošnikov prihajamo v nov val zdravstvene krize, posledicam epidemičnih dejstev pa se pridružujejo še družbene in ekonomske posledice.

Novice o epidemiji postajajo z vsakim epidemičnim valom krajše, kar sicer otežuje upravljanje zdravstvene krize, so pa zdaj prisotne še druge negotovosti. Prihaja volilno leto in s tem povezani lokalni družbeni problemi, tukaj je vse višja inflacija, ki jo zaradi energetike v EU še dodatno občutimo, omenja se stagnacija globalnega gospodarstva, so izpostavili govorci.

Edinstvena priložnost za Slovenijo

Kot je dejala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović, je ključno, da podjetniki v času negotovosti delujejo pomirjujoče. »Ko se je zgodil covid, je to bila neka nova situacija in v tistem trenutku smo v Petrolu prve ukrepe namenili varstvu zaposlenih, takoj zatem pa tudi potrošnikom, da bodo nakupi varni,« je pojasnila Drobne Popovićeva in povedala, da so v prvem valu s potrošniki komunicirali tako, da je bilo najbolje za vse. »Potem je prišlo poletje, ko smo se sprostili in smo bili lahko že bolj prodajno naravnani. Kot so prišli valovi, smo tudi komunicirali. S covidom zdaj živimo, spremljamo situacijo in načrtujemo vnaprej. Pripravljeni smo, da zagotovimo varne delovne prostore, ko se zdravstvene razmere poslabšajo. Predvsem pa se mi zdi ključno, da smo pomirjujoči. Da znamo sporočati, da imamo stvari pod nadzorom in da je to naša naloga.«

O spremembah je spregovoril tudi prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je spomnil, da življenje v Sloveniji ostaja na visoki ravni: »Tudi danes imamo razloge za smeh. Ni tako hudo, kot je videti. Če damo številke na mizo, v Sloveniji živimo najbolje v zgodovini. Imamo najvišjo stopnjo zaposlenosti, prejemki gospodinjstev so se od zadnje krize povečali za več kot 30 odstotkov, prihranki za skoraj sto odstotkov, gospodarstvo je med najbolj razdolženimi v Evropi, stroški kreditiranja so najnižji v zgodovini.« Brodnjak trenutno krizo dojema kot eno največjih priložnosti. Globalne verige se selijo iz Pacifika v srednjo Evropo, kar je edinstvena priložnost za Slovenijo, ki ima po njegovem mnenju najboljši geostrateški položaj v Evropi, in to moramo izkoristiti.

Debato je z medijskim vidikom zaokrožil urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. FOTO: Leon Vidic/Delo

Nezaupanje v državne institucije

Debato je z medijskim vidikom zaokrožil urednik Sobotne priloge Ali Žerdin, ki je ob navedbah o velikih gospodarskih priložnostih izpostavil zgodovinsko najnižjo stopnjo zaupanja v vlado in celo v predsednika republike. Poudaril je, da imamo v državi številne težave ravno zaradi nizkega zaupanja v državne institucije.

Žerdin je spregovoril tudi o splošni javnosti, ki jo je opredelil kot prostor, kjer se »um uporablja v skupnosti, z imenom, priimkom, morda tudi fotografijo. To so razsvetljenske definicije, tisto, kar je v tem trenutku nevarno, je, da od teh razsvetljenskih definicij javne rabe uma bežimo zelo stran. Prehajamo v nejavno rabo norosti.«

Na vprašanje, ali mediji v trenutni krizi delajo paniko, je Žerdin odgovoril, da mediji v preteklosti zdravstvenih katastrof niso zaznavali, ker jim tega niso dovolili. Tovrstne cenzure zdaj ni.