Meta je od »veličastnih sedem« najdonosnejša v letu 2025

Leto 2025 je za zdaj bolj naklonjeno evropskim kakor ameriškim delnicam. Evropske delnice so se od začetka leta do časa pisanja prispevka (13. 2.) podražile za 8,8 odstotka (v februarju za 2,3 odstotka), ameriške delnice pa za zgolj 2,3 odstotka (v februarju 0,2). Vzrok za takšno razliko je predvsem v strukturi delniških indeksov, kjer ima evropski delniški indeks (Stoxx Europe 600) precej nižji delež tehnoloških delnic kakor ameriški delniški indeks (S&P 500). Katere so te delnice in kako vplivajo na donosnost?

Struktura in donosnost delniških indeksov

Tilen Banko, analitik, Pokojninska družba A Foto Osebni arhiv

V ameriškem delniškem indeksu tehnološke delnice predstavljajo približno 31 odstotkov vseh delnic, v evropskem delniškem indeksu pa zgolj 7,5 odstotka. Delnici borznih družb Amazon in Tesla spadata v panogo trajnih potrošnih dobrin, delnici Mete in Alphabeta (Google) pa v panogo komunikacijskih storitev, zato te delnice delujejo kot tehnološke. In če jih prištejemo k preostalim tehnološkim delnicam, skupno predstavljajo kar 40,5 odstotka vseh delnic v indeksu S&P 500. Svetovne tehnološke delnice so se v letošnjem letu podražile za 0,8 odstotka, kar je tudi ključni razlog, da donosnost ameriških delnic zaostaja za evropskimi.

Prej omenjene delnice so del t. i. veličastnih sedem, to so delnice borznih družb Apple, Nvidia, Meta, Amazon, Tesla, Microsoft in Alphabet, ki vlagajo ogromne zneske v razvoj in implementacijo rešitev umetne inteligence (UI) – Amazon za leto 2025 pričakuje investicije v višini sto milijard dolarjev, Google in Microsoft za 75 in 80 milijard dolarjev ter Meta za 60 do 65 milijard dolarjev. Pozornost je trenutno usmerjena v praktično uporabne namene UI in njihovo monetizacijo. Prisotna so visoka vrednotenja teh borznih družb in posledično tudi visoko tveganje razočaranja nad končnimi storitvami UI.

Poslovni rezultati veličastnih sedem

Meta je od veličastnih sedem najdonosnejša v letu 2025. V letošnjem letu se je podražila za 23 odstotkov (v februarju 5,2 odstotka). V zadnjem četrtletju 2024 so močno presegli pričakovanja. Prihodki so znašali 48,39 milijarde dolarjev namesto pričakovanih 47,04 milijarde, dobiček na delnico je znašal 8,02 dolarja namesto pričakovanih 6,77 dolarja. Ključna razlika med Meto in preostalimi je v fokusu, za kaj porabljajo investicije v UI. Meta že samo v zadnjem letu opaža osem- in šestodstotno podaljšanje porabljenega časa uporabnikov na facebooku in instagramu na račun vsebinskih in videopriporočil, ki jih poganja UI. Hkrati so izpostavili, da štiri milijone oglaševalcev uporablja orodja UI za ustvarjanje oglasov, kar je tri milijone več kot pred šestimi meseci. Zaradi dejanskega prikaza uporabnosti UI je te vrtoglave investicije tudi lažje upravičiti vlagateljem. Amazon, Alphabet in Microsoft nimajo tako jasno začrtanega načrta z gradnjo podatkovnih centrov ter upanjem, da se stranke prijavijo na njihove platforme UI.

Amazon je v zadnjem četrtletju 2024 presegel pričakovanja analitikov, vendar razočaral z ocenami za poslovanje v prvem četrtletju letošnjega leta, ko pričakujejo zgolj pet- do devetodstotno rast prihodkov – cena delnice se je v februarju znižala za 3,8 odstotka. Apple in Microsoft sta prav tako presegla pričakovanja, pri čemer je slednji zabeležil nižjo rast storitev oblaku – delnica se je v februarju znižala za 1,5 odstotka. Alphabet je imel nižje prihodke (96,47 milijarde dolarjev) od pričakovanih 96,56 milijard dolarjev, predvsem zaradi nižjih prihodkov storitev v oblaku – cena delnice se je v februarju znižala za 9,9 odstotka. Najslabše četrtletne rezultate je predstavil proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, ki s prihodki in dobičkom na delnico ni dosegel pričakovanj zaradi upada prodaje avtomobilov za osem odstotkov – cena delnice se je v februarju znižala za 16,7 odstotka. Nvidia bo objavila rezultate poslovanja konec meseca.

Pogled naprej

PD_donosnostDelnicVelicastnihSedem NOVA Foto Tt Igd

Rezultati »veličastnih sedem«, z izjemo Mete, niso več tako optimistični in presenetljivi. Tehnološki velikani investirajo stotine milijard dolarjev v razvoj rešitev UI, vendar jim v večini še ni uspelo upravičiti teh investicij oziroma zmonetizirati svojih rešitev. Visoko tveganje za te borzne družbe predstavlja tudi konkurenca, npr. kitajski Deepseek, ki je januarja predstavil lastni model UI, za zgraditev katerega so po njihovih besedah potrebovali zgolj dva meseca in manj kot šest milijonov dolarjev. Njihov model je konkurenčen modelu OpenAI (chatgpt), kar postavi v negotovost predpostavko o nujnosti vlaganja visokih zneskov v čipe in podatkovne centre za gradnjo najboljših modelov UI. Po predstavitvi modela Deepseek se je cena delnice Nvidie znižala za 17 odstotkov.