2024 je bilo odlično, 2025 pa prinaša tveganja

Letošnje leto je bilo na kapitalskih trgih izjemno pestro – od strahu pred recesijo do zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah in nadaljevanja navdušenja nad umetno inteligenco.

Leto je bilo fantastično za ameriške delnice, ki so se podražile za 31,8 odstotka (v evrih), evropske pa so pridobile solidnih 10,2 odstotka. Izjemno donosnost so dosegle tudi slovenske delnice, ki so pridobile kar 33,3 odstotka vrednosti. Poglejmo nekaj ključnih tem letošnjega leta na kapitalskih trgih.

Gospodarski podatki in obvezniški trgi

V 2024 je splošna inflacija v ZDA stagnirala in se gibala med 2,4 in 3,5 odstotka. Trg dela se rahlo ohlaja, saj se je letna stopnja brezposelnosti zvišala s 3,7 na 4,2 odstotka. Indeks PMI je pokazal na boljše stanje v gospodarstvu, ko se je v drugi polovici leta zvišal s 50,9 na 56,6.

Gospodarski podatki so bili v splošnem solidni, zato je ameriška centralna banka (Fed) trikrat znižala referenčno obrestno mero, s 5,50 na 4,50 odstotka. Nižanja so bila posledica strahu pred recesijo, predvsem v avgustu, ko so podatki kazali na ohlajanje trga dela. Donosnost do dospetja ameriške desetletne državne obveznice se je v 2024 zvišala s 3,88 na 4,54 odstotka (v septembru se je celo znižala na 3,62 odstotka zaradi strahu pred recesijo).

INFOGRAFIKA: Delo

V območju z evrom se je v 2024 inflacija rahlo znižala, z 2,9 na 2,2 odstotka. Stopnja brezposelnosti je še vedno na rekordno nizki ravni pri 6,3 odstotka. Indeks PMI se je v splošnem tudi v območju z evrom rahlo zvišal, s 47,6 na 49,5. Gospodarstva v evrskem območju, z izjemo Nemčije, imajo solidne podatke. Težava Nemčije so predvsem dražji energenti – elektrika je dva- do trikrat dražja, plin pa petkrat dražji kot pred energetsko krizo, sproženo z rusko invazijo na Ukrajino. Nižja inflacija ter nemška in francoska šibkost sta bili razloga za znižanje referenčne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) s štirih na tri odstotke. Donosnost do dospetja desetletne nemške državne obveznice se je zvišala z 1,99 na 2,28 odstotka, donosnost desetletne slovenske državne obveznice pa se je zvišala z 2,82 na 2,96 odstotka.

Delniški trgi

Za večino donosnosti ameriškega delniškega trga je zaslužnih »veličastnih sedem« (Tesla, Amazon, Apple, Alphabet, Meta, Microsoft in Nvidia). Glavna tema na delniških trgih je bila umetna inteligenca, na koncu leta pa je dodatni zagon dala zmaga Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA. Njegove politike vključujejo nižanje davkov, deregulacijo in uvedbo carin, kar je spodbudno za ameriški delniški trg.

V ZDA so vse panoge v splošnem pridobile vrednost, najdonosnejše pa so panoge komunikacijskih storitev (+48,8 odstotka), informacijske tehnologije (+43,7) in trajnih potrošnih dobrin (+40,1). Indeks Russell 2000, ki zajema 2000 najmanjših borznih družb, se je podražil za 17 odstotkov.

Kljub težavam v nemški avtomobilski industriji je nemški delniški indeks DAX v letošnjem letu zrasel za 19,6 odstotka. Nemške težave so skoncentrirane v industriji oziroma natančneje v nemški avtomobilski industriji, kjer so se delnice v 2024 pocenile za 6,8 odstotka. V Evropi je najdonosnejša panoga bančni sektor, ki se je podražil za 33,4 odstotka. Glavni razlog za rast so bili višji neto obrestni prihodki.

Najdonosnejša delnica v Evropi je Siemens Energy s 320-odstotno donosnostjo, druga najdonosnejša pa delnica skupine Kongsberg, ki deluje v obrambni industriji – delnica se je podražila za 169,1 odstotka. Poleg bančnega sektorja je bila tako izjemno donosna tudi panoga obrambne industrije, kot posledice večjih izdatkov za obrambo.

Pogled v leto 2025

Dogajanje na kapitalskih trgih za prihodnje leto je precej negotovo. V razvitih gospodarstvih inflacija v zadnjih mesecih vztraja, trg dela pa se rahlo ohlaja. Predsednik Federal Reserve Jerome Powell je na zadnjem zasedanju odbora za odprti trg opozoril, da bodo morali precej pozornosti spet posvetiti inflaciji, ki bi jo lahko nekatere politike Donalda Trumpa še okrepile.

Tržna pričakovanja trenutno nakazujejo na dve znižanji referenčne obrestne mere v letu 2025, kar bi znižalo zgornjo mejo referenčne obrestne mere s 4,50 na štiri odstotke. Po drugi strani pa so te Trumpove politike precej spodbudne za ameriški delniški trg.

Precejšnjo nevarnost predstavlja ameriški tehnološki sektor. Borzne družbe, ki so vpletene v razvoj in implementacijo umetne inteligence, so izjemno visoko vrednotene. Leto 2025 bo verjetno ključno, saj bodo morale te družbe izpolniti pričakovanja in upravičiti visoka vrednotenja oziroma visoke zneske, ki jih namenjajo za implementacijo umetne inteligence.

Gospodarski podatki v območju z evrom so nekoliko slabši kot v ZDA. Tržna pričakovanja nakazujejo na štiri do pet znižanj referenčne obrestne mere ECB s trenutnih treh na dva ali celo na 1,75 odstotka. Sestava evropskega delniškega indeksa ima precej nižje deleže informacijske tehnologije (okoli 7,4 odstotka, ameriški delniški indeks pa 31,9 odstotka), zato visoko vrednotenje tehnoloških delnic predstavlja manjše tveganje.