Na poslanskih mizah proračuni za leti 2022 in 2023

Poslanci bodo danes začeli končno obravnavo proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023 z radodarno, precej povečano javno porabo in zajetnima primanjkljajema. Predlagane spremembe proračuna za super volilno leto 2022 tako temeljijo na Umarjevi predpostavki, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla razmeroma visoko, skoraj petodstotno gospodarsko rast, kljub temu pa je predviden primanjkljaj v višini skoraj 2,5 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka BDP.

Mastna proračunska zabava 2022 in glavobol po njej

V primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2022 se zdaj predlagana poraba za prihodnje leto povečuje za kar milijardo 342 milijonov. Precej več denarja je predvidenega za zdravstvo, policijo, vojsko, infrastrukturo in naložbe nasploh, po drugi strani pa se krčijo predvidena sredstva za delo sodišč in drugih pravosodnih organov po vsej državi.

Presežna luknja v državni blagajni je za prihodnje leto še dovoljena, zaradi obstoja izjemnih okoliščin, vendar pa je iz opozoril in podatkov fiskalnega sveta ter evropske komisije razvidno, da sodi Slovenija med evropske države, ki za leti 2022 in 2023 načrtujejo največje proračunske primanjkljaje. Primanjkljaj sektorja država (ki vključuje vse štiri javnofinančne blagajne) bo pri nas po sedanjih projekcijah v obeh prihodnjih letih precej presegal povprečje držav evrskega območja. V krogu EU27 se bomo po višini tega primanjkljaja prihodnje leto uvrstili na sedmo, leta 2023 pa celo na četrto mesto. To zna biti še posebej problematično, ker bo čez dve leti verjetno spet začelo veljati fiskalno pravilo z omejitvijo čezmerne porabe.

Tveganja za javne finance

Dodatno tveganje za državne finance prinašajo tudi nekateri zakonodajni predlogi, ki so še v parlamentarni proceduri. Njihove ocenjene posledice po svarilih fiskalnega sveta pomenijo poslabšanje javnih financ v vrednosti 500 milijonov evrov prihodnje leto in za najmanj 800 milijonov evrov leta 2023 in seveda niso vključene v predlagana proračuna za prihodnji dve leti.

Finančni minister Andrej Šircelj je s kolegi pripravil zelo radodarna proračuna za prihodnji dve leti. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Poslanci bodo ta teden sicer odločali tudi o zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti, ki v 2022 predvideva zadolževanje države v višini dobrih pet milijard evrov, v letu 2023 pa malo manj kot 4,7 milijarde evrov. Ob tem naj bi se Slovenija lahko še dodatno zadolžila v višini do 1,8 milijarde evrov za intervencije na trgu lastnih dolžniških papirjev.

Omenjeni zakon sicer še določa, da država v letih 2022 in 2023 lahko izda poroštva za kreditne obveznosti domačih pravnih in fizičnih oseb v vrednosti do 630 milijonov evrov. Poleg tega zakon dviguje sredstva za povprečnine za občine na 645 (leta 2022) oziroma 647 evrov leta 2023 in podrobno določa letni dodatek upokojencem (v vrednosti od 140 do 450 evrov), ki naj bi bil izplačan junija prihodnje leto.