Opuščene železniške tire bodo spremenili nazaj v naravno okolje

Želje po gradnji vedno nove infrastrukture potreben prostor praviloma iztrgajo naravi, do tedaj obstoječe naravne habitate pa infrastrukturni projekti največkrat nepovratno uničijo. Obstajajo pa tudi površine, ki nekdanjim industrijskim in prometnim potrebam ne služijo več.

Kadar so te površine v urbanih okoljih, je zato še posebej dragoceno, če jih lahko po prenehanju strogo gospodarske uporabe spret spremenimo v okolje, ki je čim bližje naravnemu. Zanimiv primer dobre prakse poteka v Avstriji.

Renaturalizacija do 2030

Mesto Dunaj je z avstrijskimi železnicami ÖBB pred kratkim predstavilo ambiciozne načrte za preoblikovanje nekdanje ranžirne postaje na severovzhodu mesta v zaščiteno naravno območje. Naravi želijo do leta 2030 povrniti 90 hektarov ozemlja.

Kakšna je prihodnost ogromnega, 90 hektarov velikega zelenega ozemlja na severovzhodu Dunaja, ki je nastal na območju dolgo zapuščene železniške postaje Breitenlee v okrožju Donaustadt? Prihodnje leto bo mesto tam začelo svoj največji renaturacijski projekt. Do leta 2030 bodo uredili naravovarstveno območje Breitenlee, dragoceni naravni rezervat s pomembnim hladilnim učinkom.

INFOGRAFIKA: Delo

Opuščeno po 1945

Ranžirna postaja je bila večinoma opuščena leta 1945 in v zadnjih 80 letih se je tam razvil pester ekosistem s suhimi travniki, gozdovi in ribniki. Na že danes strogo zaščitenem območju najdemo, denimo, rjavega srakoperja, smrdokavro, orhideje in več kot 140 vrst divjih čebel. Novi naravni rezervat bo zagotavljal življenjski prostor za zaščitene in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Kot habitat za opraševalce so zelene površine tudi pomemben del strategije za doseganje prehranske varnosti.

Ker avstrijske železnice uporabljajo le manjše območje, se je mesto odločilo, da bo preostali del vrnilo v prvotno naravno stanje. Na zemljišču bodo oblikovali območje Nature 2000. Za ta namen bodo zaprosili za sredstva avstrijskega zveznega sklada za biotsko raznovrstnost in evropska sredstva.

Ekstenzivni pašniki

S pomočjo evropskih sredstev želijo med drugim odstraniti neprepustno podlago in ustvariti trajnostno pašno krajino z govedom in drugimi pašnimi živalmi. Obnova ekstenzivnih pašnikov je učinkovit ukrep proti krizi biotske raznovrstnosti. Tovrstni pašniki v tleh skladiščijo do trikrat več ogljikovega dioksida kot gozdovi in so odpornejši na sušo in vročino. Mesto sčasoma načrtuje tudi ureditev prostorov za izobraževanje o naravi ter proizvodnjo in prodajo lokalnih ekoloških izdelkov.

»Dunaj renaturaciji že dolgo pripisuje velik pomen. Z njo zagotavlja biotsko raznovrstnost in s tem delujoče ekosisteme, v katerih bomo zdravo živeli tako mi kot tudi prihodnje generacije. Z naravovarstvenim območjem Breitenlee je Dunaj pionir pri prihodnjih odločitvah v zvezi z evropsko zakonodajo o obnovi narave,« projekt povzema Michael Ludwig, dunajski župan.