Novembra inflacija ostala pri visokih desetih odstotkih

Inflacija v Sloveniji je še naprej vztrajna in visoka. Novembra je na letni ravni znašala deset odstotkov (oktobra je bila 9,9-odstotna). K temu so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene živilskih izdelkov. Hrana in brezalkoholne pijače so se v enem letu namreč podražile za 19 odstotkov, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs).

Podražitve goriv in energije (za 19,1 odstotka) so letni indeks inflacije zvišale za 2,3 odstotne točke. Pri tem je za dodatne 0,9 odstotne točke vpliva na letno inflacijo imela dražja stanovanjska in gospodinjska oprema (cene so se zvišale za 12 odstotkov), nadaljnje 0,7 odstotne točke pa so prispevale višje cene v restavracijah in hotelih, ki so se na letni ravni zvišale za skoraj desetino. Na mesečno inflacijo, ki je novembra znašala 0,9 odstotka, so po izračunih Sursa najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov – kar je zanimivo glede na veliko pocenitev zlasti dizelskega goriva v zadnjem mesecu.

Nekaj olajšanja za evrsko območje

Letna rast cen, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila v Sloveniji sicer še nekoliko višja, znašala je 10,8 odstotka, kar je več kot oktobra, ko je bila 10,3-odstotna.

Obraten in nekoliko spodbudnejši cenovni trend pa se je ta mesec zgodil v evrskem območju. Po letošnjem vztrajnem vsakomesečnem zviševanju inflacije, ki se je oktobra povzpela na povprečnih 10,6 odstotka, je november, z znižanjem na sicer še vedno visokih deset odstotkov, vendarle prinesel nekaj olajšanja. Novembra je bila zaznana nižja inflacija v Nemčiji, Španiji, Franciji na Nizozemskem in tako dalje, medtem ko je v baltskih državah še vedno nad mejo 20 odstotkov. Morda bodo nižji inflacijski pritiski v evrodeželi tudi ECB spodbudili k manjšemu dvigu obrestnih mer na bližnji decembrski seji.

Ivanc: Rast inflacije je presenetila

»Rast novembrske inflacije nas je nekoliko presenetila (znašala je 0,9 odstotka; naša ocena je bila 0,7 odstotka), saj smo ocenjevali, da se bo umirila po oktobrski 0,8-odstotni rasti. Bolj ko sama rast nas je presenetila sestava mesečne inflacije, saj so skoraj polovico rasti k njej prispevali dražji naftni derivati, kar je bilo drugače od realnosti v tem mesecu,« podatke Sursa komentira glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Sogovornik opozarja na približno tritedenski zamik med spremembo reguliranih cen goriv na prodajnih mestih in zaznavo Sursa, »kar tudi pomeni, da bomo decembra zaznali visok negativni prispevek goriv h končnim cenam in morda celo deflacijo na mesečni ravni. Cene hrane, višje za 0,9 odstotka, se po pričakovanjih še zvišujejo in odražajo počasen prenos cen od proizvodnje do trgovine. Cene blaga, višje za 1,2 odstotka, so v enem mesecu zrasle precej bolj kot cene storitev (0,2 odstotka), kar izraža zanemarljiv prehod višjih cen energentov in hrane v cene storitev.«

Kar zadeva nižjo povprečno inflacijo na območju evra, Ivanc dopušča možnost, da smo oktobra že dosegli vrh pri 10,6 odstotka. »Ali bo res tako, je kratkoročno odvisno predvsem od cen naftnih derivatov na svetovnih trgih, ki so nizko zaradi manjšega povpraševanja Kitajske. Tudi cene storitev so se novembra v območju evra znižale za 0,3 odstotka glede na oktober, kar ugodno vpliva na dojemanje ECB po prihodnjih dvigih obrestnih mer,« Ivanc meri na morebitno bolj golobjo politiko evrske denarne oblasti.