»Nigerijski princi« hočejo v spletni prevari denar, vizo, celo življenje

V tokratni epizodi serije podkastov Supermoč, ki je nastala pod pokroviteljstvom A1 Slovenija, se dotikamo ene največjih groženj – kibernetske varnosti. Gre za stalno grožnjo, proti kateri ni cepiva, niti imunosti. A to ne pomeni, da postanemo posamezniki ali podjetniki tarča napadalcev ali spletnih prevarantov.

David Modic je na vprašanje, ali smo lahko popolnoma varni pred spletnim kriminalom, spletnimi zavajanji in napadom, porogljivo odgovoril, da »seveda, a le ob pogoju, da ne uporabljamo elektronskih naprav, prakticiramo le blagovno izmenjavo«. Obstaja luksuz, kot je pridobivanje informacij z vseh kotičkov sveta in časovnih obdobij na klik prek interneta in druge prednosti zaslonov, ki nam omogočajo udobje, a se temu udobju ne želimo odreči. S tem, pravi Modic, pa se ne odrečemo niti potencialni nevarnosti za prevaro ali napad.  

Tveganje za kibernetske napade ali spletne prevare je ob digitalizaciji sveta vse večje. Obstajajo pa tudi precej učinkoviti ukrepi za boj zoper to nevarnost, ki že povzroča nemalo težav denarnemu toku, zasebnosti, poslovanju, ugledu podjetij in vsesplošni varnosti ter delovanju družbe.

Tarče spletnih prevar ali kriminala smo lahko vsi

Modic pri tem poudarja, da je mit, da nismo vsi ljudje enako pomembni, da bi nam prisluškovali ali nas nadzorovali. Modic se strokovno ukvarja z zlorabami ljudi za pridobivanje želenih podatkov bodisi vlad držav bodisi poslovodstev podjetij. »Ko govorimo o spletnem kriminalu, smo vsi enako pomembni, in sicer ne glede na svoj status, delovno mesto, izobrazbo. Zavedati se moramo, da se lahko kibernetski napad zgodi preko elektronske pošte, poslane vratarju, ki jo ta prepošlje do tajnice direktorja – in napadalec je v podjetju.«

David Modic. FOTO: Marko Feist/Delo

Sogovornik je razkril kompleksnost kibernetske varnosti in pomembnost psihološkega vidika tega izjemno relevantnega področja ter poudaril, kako pogoste so tudi spletne prevare: »Poleg kibernetskih napadov, ki lahko opustošijo podjetja, so najbolj boleče  prevare, ki za sabo puščajo strta srca in opustošene bančne račune.«

Žrtev »obveščevalnega udara stoletja« tudi Slovenija

Zakaj ljudje nasedejo na spletne prevare? Katere družbene in psihološke vzorce izrabljajo prevaranti? Zakaj pomislimo, da smo pametnejši od njih? Ali je sploh mogoče, da še vedno Slovenke hodijo na letališče iskat nigerijskega princa in vdovca iz Afganistana, Slovenci pa rešujejo mlade Afričanke z otroki? David Modic je poudaril, da pri spletni ljubezenski prevari niti ni tako huda izguba finančnih sredstev, ampak da se prevarani posamezniki mnogo težje soočajo z emocionalnim učinkom – ljudje bolj trpijo na čustveni kot finančni ravni.

»Prevara strtih src je v tem oziru še toliko bolj boleča, saj gre za izgubo ljubezni, bolečino, čustva v zvezi z osebo, ki v resnici sploh ni obstajala oziroma je skozi splet vdrla v posameznikovo zasebnost in mu dajala lažno podobo, identiteto, lažne ljubezenske izpovedi in obljube in v njem vzbudila prava čustva. In to je hudo, saj gre za izgubo, kjer se v resnici ni nič izgubilo oziroma se je nekaj, kar sploh ni obstajalo. In to je podobno kot posttravmatski sindrom,« je dejal David Modic.