V imenu ESG se pogosto kršijo človekove pravice

Vanesa Čanji, gostja podkasta Supermoč, ki je nastal pod pokroviteljstvom A1 Slovenija, sicer pa direktorica podjetja Fit media/Zelena Slovenija, se je izkazala za lucidno sogovornico, ki brezkompromisno nastavlja ogledalo našemu ravnanju z naravo in ljudmi, hkrati pa to uravnoteži z objektivnim pogledom na trajnostno vodilo podjetij, posameznikov in družbe, ESG (okoljsko, socialno in korporativno upravljanje).

ESG zajema ključne dejavnike trajnostnega in odgovornega poslovanja z vidika okolja, ki je osredotočeno na vpliv podjetja na okolje, tudi z družbenega vidika, kar se nanaša na odnose podjetja z zaposlenimi, strankami, skupnostmi in družbo kot celoto. Vključuje vprašanja, kot so človekove pravice, delovne razmere, diverziteta, varnost in družbena odgovornost.

Sogovornica je poudarila, da se v imenu ESG dogajajo kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin. »V imenu ESG se dogajajo že precej krute situacije. Najbolj pretkani, ki imajo svoje interese, da bi denimo dosegli družbo brez delitve na moški in ženski spol ali pa da bi ljudi oblikovali po lastnem okusu, čeprav se ta deli na pro ali kontra brexitu, kot je bilo mogoče videti v eni izmed najbolj elitnih angleških bank, ki je svojemu komitentu preprosto omejila vstop v banko, češ da njegovo prepričanje in delovanje nista v skladu z ESG, že dodobra zlorabljajo ESG. To niso teorije zarote, to je resničnost, ki se ji reče kršenje človekovih pravic zaradi ESG. Če sem dramatična, lahko rečem, da se bo vrednost človeka in celo človekovega življenja merila na ravni, ali je nekdo skladen z vodili ESG ali ne. In to je nevarno,« je še opozorila Vanesa Čanji.

Kljub temu da podrobno preučuje ESG in ga tudi kritično presoja, je velika poznavalka trajnosti. O njej ne le predava, ampak glede trajnosti tudi pomaga slovenskim in tujim podjetjem ter sama živi po načelih ESG. »Pri zasledovanju trajnosti včasih dobim občutek, da smo pozabili nase, torej na ljudi, ki smo tudi del narave. Včasih se mi zdi, da smo postali bolj papeški od papeža in da pri uresničevanju ESG ter pri svoji nenadni pretirani skrbi za naravo pozabljamo na človeka,« je dejala.

Vanesa Čanji je strokovnjakinja s področja trajnostnega razvoja in direktorica podjetja Fit media/Zelena Slovenija. FOTO: Marko Feist

Svoje prepričanje je podkrepila s primerom: »Ne zdi se mi pošteno, da mora zdaj človek v vsakdanjem življenju postati energetsko osiromašen v imenu pretiranega čaščenja narave. Pretirano bi bilo, da bi zaradi varstva okolja bili povsem premraženi in prestrašeni, ker si ne bi upali več ogrevati. Takšna kvazi zelena drža je povsem nepotrebna, a s tem ne mislim reči, da ni nujno vrniti naravi, jo ohranjati nedotaknjeno. Navsezadnje nam je narava podarila vir za toploto in mi jo lahko uporabimo; seveda pa je vprašanje, ali jo le uporabljamo ali zlorabljamo.«

Kot je poudarila, je še vedno zelo prisotno tudi lažno zeleno poslovanje, tako imenovani greenwashing. Greenwashing označuje prakso podjetij ali organizacij, da se predstavljajo kot okoljsko ozaveščeni ali trajnostno naravnani, vendar v resnici ne izvajajo dejanskih ukrepov za zmanjšanje svojega negativnega vpliva na okolje. Gre za manipulacijo ali zavajanje potrošnikov glede okoljske odgovornosti podjetij.

»V poslu smo se naučili, da ga opravljamo z namenom ustvarjanja dodane vrednosti in dobičkov, a če se človek iskreno vpraša, zakaj se tako žene v poslu, razen za preživetje in umeščenost v družbo, so razlogi zelo hitro plitki in puščajo človeka praznega in otopelega,« je Vanesa Čanji odgovorila na vprašanje, kaj so njeni notranji motorji.

Kot je poudarila, bi morali biti motivatorji za posel znotraj zasledovanja ideje o skupnem dobrem za tukaj in zdaj kot tudi za prihodnost.

»Trajnost se začne v nas samih, pri čemer trajnost najprej vidim v ustroju človeka, katerega simbol bi moralo biti drevo. Ko se človek zave trajnosti za svojo osebno rast in se temu posveti odgovorno in iskreno, se osvobodi primeža materialnih dobrin, lahko odpre vrata pozitivni miselnosti in šele takrat začne trajnostno delovanje tudi navzven, in sicer tako na ravni varovanja okolja, trajnostnega upravljanja in upravljanja s človeškimi viri ali z medosebnimi odnosi,« je prepričana Vanesa Čanji, ki ji je zelo blizu holističen pristop k razmišljanju o trajnosti, ki sega na vse ravni našega mišljenja in delovanja.