Negotovosti manj, večja tveganja na nepremičninskem trgu

Sistemska tveganja za finančno stabilnost so se ob ugodni gospodarski rasti v zadnjih četrtletjih zmanjšala, a ostajajo povečana. Ob visoki rasti cen stanovanjskih nepremičnin se je v Evropi in pri nas okrepilo predvsem tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, okrevanje pa še vedno spremljajo negotovosti, povezane z nadaljnjim potekom epidemije, ugotavlja Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti. 

Z okrevanjem gospodarstva so se izboljšale razmere za poslovanje bank, s tem pa se počasi zmanjšujeta tudi makroekonomsko in kreditno tveganje. Ob rasti zasebne potrošnje in investicij in delovanju ukrepov bo gospodarska rast v 2021 pri nas višja, kot jo je BS napovedala junija (zvišanje BDP za 5,2 odstotka, op. p.), ocenjuje namestnik guvernerja BS Primož Dolenc. Banka Slovenije je v takih razmerah že odpravila nekatere ukrepe (sistemski odlog kreditnih obveznosti, omejitev izplačila dobičkov in dividend).   

Z gospodarskim oživljanjem se pregreva tudi trg stanovanjskih nepremičnin, medletna rast njihovih cen je v Sloveniji za skoraj dve odstotni točki presegla evropsko povprečje in le osem držav Unije je imelo višje stopnje rasti. Zdajšnje podražitve stanovanj bi se po oceni naše centralne banke lahko nadaljevale tudi v prihodnje, »saj je v ozadju hitre rasti cen preplet strukturnih dejavnikov, ki se kopičijo že dlje časa in na katere centralne banke nimamo vpliva«.

Dohodkovno tveganje bank ostaja povečano, saj je neto obrestna marža – kljub pozitivnim trendom pri posojilih podjetjem – v zadnjih 15 letih upadla za kar odstotno točko in zdaj povprečno znaša rekordno nizkih 1,45 odstotka, česar ni mogoče ustrezno nadomestiti z neobrestnimi dohodki. V BS ob tem za zdaj ne razmišljajo o odpravi makrobonitetnega ukrepa, ki prebivalstvu omejuje dostop do potrošniških oziroma stanovanjskih posojil, njegovo ustreznost pa sicer preverjajo na vsakega pol leta.

Na drugi strani se je kreditno tveganje bank v letošnjem tretjem četrtletju znižalo z visokega na povišano, znižala so se tudi tveganja, ki izhajajo iz lizinških družb, in sicer s povečanih na zmerna. Delež nedonosnih terjatev bank je pri nas približno na ravni povprečja Unije, problematična posojila pa naraščajo le v prizadetih panogah, zlasti v gostinstvu, pri obrtnikih in nekaterih samostojnih poklicih. 

Najnižja so trenutno tveganja iz naslova likvidnosti bančnega sistema, ki je zelo ugodna. Banke imajo pri tem za približno 24 milijard evrov vlog prebivalstva, podjetja pa osem milijard. Tudi dobičkonosnost bank letos ostaja dobra. Dobiček pred obdavčitvijo je bil po zadnjih podatkih do konca julija visok (290 milijonov evrov), za skoraj 90 odstotkov višji kot v istem obdobju lani, a zlasti na račun razgraditve poprej ustvarjenih slabitev in rezervacij, sicer bi bil dobiček nižji kot lani.   

V BS še ugotavljajo, da se v Evropi v zadnjih mesecih povečujejo tveganja, ki izhajajo iz razmer na finančnih trgih. Na vprašanje Dela, kakšna je potencialna in posredna izpostavljenost slovenskih bank v primeru kitajskega nepremičninskega konglomerata Evergrande, ki je v težavah, Dolenc pojasnjuje, da nekih posebnih izpostavljenosti slovenskih bank tu ni, tudi ne zaznajo povečanih tveganj. Naše banke niso investicijske in nimajo finančnih naložb, ki bi vplivale na takšno tveganje.

Kar zadeva zvišano inflacijo kot tveganje za finančno stabilnost v BS še vedno ocenjujejo, da je bolj kratkoročne narave, njeno gibanje pa preverjajo na vsakih šest tednov.