»Narediti bolje z manj viri« je ključ do trajnosti

Vedno močnejše povezovanje poslovanja (trga) in trajnostnega razvoja postaja trend. Iz tega izhaja tudi vedno večja potreba po dvigu kompetenc na tem področju za potrebne spremembe poslovnih modelov. Standardi za sisteme vodenja, ne glede na to, katerega imamo v mislih, neposredno ali vsaj posredno pomembno pripomorejo k trajnostnemu delovanju organizacije.

Za upravljanje enake ravni razvoja organizacij z manjšo rabo virov in hkratno ohranjanje motivacije zaposlenih je potreben preskok v razumevanju pojma trajnosti, so minuli teden poudarili na strokovnem posvetu presojevalcev, ki ga vsako leto organizira družba SIQ. Rdeča nit dogodka je letos bila »Kako sistemi vodenja prispevajo k trajnostnemu delovanju organizacij«.

Standardi so presek dobre prakse

Sodelavci SIQ so predstavili pomen standardov za sisteme vodenja pri doseganju trajnostnih ciljev. Standardi povzemajo dobro prakso najboljših organizacij in standardizirajo postopke dela za lažje doseganje zavez in dogovorov.

Vsi standardi za sisteme vodenja izpostavljajo kompetence in ozaveščenost zaposlenih kot dva od temeljnih pogojev za uspešno delovanje organizacij. Prav tako, če ne še bolj, je ozaveščenost pomembna pri razumevanju potrebnih aktivnosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, kot so jih določili v Združenih narodih.

Blanka Kaker, strokovna vodja ocenjevanja sistemov vodenja na SIQ, je izpostavila okoljske in druge standarde (ISI 14001, ISO 50001, EMAS in GRI) ter znana orodja, ki so nam lahko v pomoč pri definiranju bistva naše dejavnosti in okoljskih vplivov. Cilje si postavljamo na osnovi vprašanj »kdo smo, kaj smo, kakšno tehnologijo imamo na voljo, kdo so naši kupci, kakšne proizvode imamo«.

Pričakovanja glede trajnosti se povečujejo

Kot navaja standard ISO 14001, se pričakovanja družbe glede trajnostnega razvoja povečujejo zaradi vse strožje zakonodaje, vse večjih pritiskov onesnaževalcev na okolje in še vedno neučinkovite rabe virov. Izvajanje sistema vodenja kakovosti, kot ga postavlja standard ISO 9001, pomeni pravočasno prepoznavanje tveganj ali, ko nam to kljub vsemu spodleti, ugotavljanje in izvajanje korektivnih ukrepov. Hkrati pa pomeni tudi obvladovanje dobaviteljev. Poštene poslovne prakse so minimalni pričakovani kriterij za zadovoljstvo vseh deležnikov. Zaradi vedno višjih kriterijev za zagotavljanje zdravja in zadovoljstva zaposlenih tako vse bolj stopajo v ospredje sistemski pristopi k obvladovanju varnosti in zdravja pri delu (standard ISO 45001).

Vplive na okolje moramo nadzorovati, meriti, analizirati in vrednotiti, pri čemer so nam sistemi vodenja v veliko pomoč. Jana Muženič Kolenc, vodja produkta varnosti živil na SIQ, pa je predstavila pomen poštenih poslovnih praks v živilski industriji.

Andreja Jesenko, vodja sistema kakovosti v podjetju Titus, je v svoji zelo prodorni predstavitvi povzela trajnostna izhodišča, ki jih uvajajo v Titusu, in jih s konkretnimi izračuni zelo plastično predstavila pri porabi energije in tudi skozi navajanje primerov obvladovanja dobavne verige. Kot ključ do trajnosti je izpostavila »nepožrešnost« in inovativne pristope z vodilom »kako narediti bolje z manj«.

Za preboj je nujen interdisciplinarni pristop

Zavezo najvišjega vodstva za trajnostno delovanje organizacij je Nataša Češnovar Gregorc, direktorica raziskav in razvoja programa namazi v skupini Atlantic Grupa, izpostavila kot enega od pogojev za uspeh. Za preboj in večje premike organizacije potrebujejo cilje, kompetence in interdisciplinarni pristop. Cilji morajo biti osredotočeni in uravnoteženi tudi z željami deležnikov.

V Sloveniji se že več let ob podpori javne agencije Spirit Slovenija skozi projekte uvajajo trajnostne transformacije organizacij. Vodja nacionalnega programa trajnostnih strateških transformacij Alenka Hren je predstavila vsebino in potek projektov. Najprej so vzpostavili metodologijo, na tej osnovi pa so v sodelovanju z ožjim krogom prepoznanih strokovnjakov izvedli trajnostne strateške transformacije v več deset organizacijah.

Največje izzive so imela manjša podjetja, ki so v projektu večinoma šele vzpostavljala strategije in vizije. Alenka Hren je poudarila, da vložek v trajnost ne prinaša hitrih kratkoročnih učinkov, temveč gre za dolgoročno naložbo. Rezultati projekta so po besedah Nenada Saviča, člana Spiritove ekspertne skupine, zelo dobri. Podal je tudi svoje izkušnje z vidika svetovalca. Težave pri izvajanju projekta in koristih pa je iz prve roke predstavil Mišel Zupančič, direktor organizacije Plamtex Int.

Posvet se je zaključil z interaktivno vajo na osnovi raziskave krožnih modelov v finskih podjetjih. Izmenjali so dobre prakse in dodali kamenček v mozaik boljšega razumevanja trajnosti, kar je tudi osnovno vodilo njihovih izobraževalnih dogodkov, poudarjajo v SIQ. P. D.