Največji izziv so kadri, domači bazen je skoraj prazen

Včerajšnje odprtje Mednarodnega sejma obrti in podjetništva (Mos) so zasnovali kot soočenje predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Blaža Cvara in ministra za delo Luke Mesca ter predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonke in gospodarskega ministra Matjaža Hana. Ministra sta se naposlušala kritik, sama pa povedala, da vendarle ni vse črno, če imamo eno najnižjih brezposelnosti v Evropi in nadpovprečno gospodarsko rast.

Sejem Mos, ki bo odprt do nedelje, je največja sejemska prireditev v regiji in priložnost za predstavitve najboljših podjetniških zgodb, inovativnih rešitev in sklepanje novih partnerstev. Letos se predstavlja 650 razstavljavcev iz devetih držav z več kot 1100 blagovnimi znamkami, ki so zastopane v 26 državah.

Na sejmu predstavljajo tudi inovativne rešitve, med drugim tudi dirkalnik, ki je plod slovenskega znanja. FOTO: Celjski Sejem

Čeprav so na samem sejmu v ospredju pozitivne zgodbe, smo na odprtju poslušali, kaj vse je v slovenskem gospodarstvu in obrtništvu narobe. Blaž Cvar je dejal, da je zakon o evidentiranju delovnega časa neživljenjski, da ga brez kršitev sploh ni mogoče izvajati: »Tudi predsednik vlade je povedal, da je zakon birokratski nesmisel. Ne vem, zakaj ga še imamo.«

Ni vse črno

Minister Mesec pa je bil jasen, da so vse pravilnike in zakone sprejemali s soglasjem socialnih partnerjev, povedal je tudi, da so vse sindikalne centrale zavrnile, kar je predlagal kot spremembo. Na pomisleke, da bodo težko izpeljali pravico do odklopa, ki jo je treba do sredine novembra uvesti, je spomnil, da podobno velja tudi v drugih državah: »V Franciji imajo, denimo, tako sprogramirano, da če vam kdo pošlje elektronsko pošto po 18. uri, se ta šele zjutraj pokaže. Ljudje potrebujemo počitek.«

Na odprtju sejma so bili (z leve) celjski župan Matija Kovač, minister za delo Luka Mesec, predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl, minister za gospodarstvo Matjaž Han in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. FOTO: Celjski Sejem

Mesec je ob očitkih, kaj vse je narobe, spomnil: »Slovenski nacionalni šport je, da se pritožujemo. Po drugi strani pa smo inflacijo z več kot deset odstotkov spravili na manj kot tri, imamo polno zaposlenost, lani smo imeli prvič več kot milijon vplačnikov v pokojninsko blagajno, imamo eno najnižjih brezposelnosti v Evropi, najnižjo stopnjo revščine, nadpovprečno gospodarsko rast.«

Vsako leto sejem obiščejo tudi številni učenci in dijaki, saj je ulica obrti, s katero želijo mlade navdušiti za poklice, zelo obiskana. FOTO: Celjski Sejem

Predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš pa je opozoril, da je res, da je Slovenija za štiri mesta napredovala v sociali, hkrati pa je padla za osem mest v konkurenčnosti. Mesec je ob tem dejal, da sociala in konkurenčnost nista v nasprotju. Napovedal je tudi nekaj ukrepov, zlasti ob zaostrovanju gospodarske slike v Nemčiji in Avstriji: »Pripravljamo zakon o krizni shemi za skrajšan delovni čas. Shema bo vzpostavila politiko državne podpore podjetjem v primerih naravnih nesreč, epidemij ali pa hudih in globokih gospodarskih kriz.« Poudaril je, da avtomobilska industrija v Sloveniji predstavlja sedem odstotkov gospodarstva: »Ta del je v težavah zaradi dogajanja v Nemčiji. Še vedno pa imamo nadpovprečno gospodarsko rast, ki jo v veliki meri poganjajo javne investicije. Slovenija je po deležu javnih investicij v gospodarstvu na evropskem vrhu. Ko gledamo v prihajajočo krizo, je treba vedeti, da močna država lahko omogoča močno gospodarstvo. To dvoje mora delati skupaj.«

Kadri

Avtomobilska industrija skrbi tudi ministra Hana: »Kitajska prihaja z avtomobili, ki so polovico cenejši kot evropski, in to se bo verjetno poznalo tudi pri naših dobaviteljih. Je pa res, da so naši dobavitelji kakovostni. Ne verjamem in si ne želim, da bi ta kriza toliko vplivala na slovensko industrijo.« Strinjal se je, da je treba zakon o evidentiranju spremeniti: »Papir prenese vse. Ko pa pride to v življenje, je treba kdaj tudi kaj spremeniti. Ampak če imamo pobranih za tri milijarde evrov več davkov, čisto vse v tej državi tudi ni narobe.«

Ena največjih težav slovenskega gospodarstva so kadri. Tudi če bi zaposlili vse brezposelne, brez uvoza tuje delovne sile ne gre, trenutno je 15 odstotkov delovne sile v Sloveniji že tujcev. O tem, ali je kadrovski bazen res tako prazen ali bi preprosto morali delavce plačati bolje, pa je Cvar dejal: »Pri plačah smo dosegli mejo, čez katero gospodarstvo ne gre več. Rekordne dobičke imajo energetika, finančni sektor, farmacija … Vsaka frizerka, vsak samozaposleni pa si jemlje od zaslužka. Na domačem trgu delovne sile ni več. Upam pa, da ohlajanje gospodarstva ne bo prineslo tudi odpuščanja, v nekaterih podjetjih se to že dogaja.«

Sejem vsako leto obišče več deset tisoč ljudi, lani 65.000. FOTO: Celjski sejem

Pri zaposlovanju tujcev je Mesec dejal, da je zagovornik zmernosti. Opozoril je, da se je v zadnjih petih letih v Sloveniji zaposlilo 70.000 tujih delavcev: »To je za eno celo Celje in Škofjo Loko skupaj. Zato nujno potrebujemo integracijske politike. Bistveni sta postopnost in komplementarnost.«

Dodal je, da v fokusu države sicer ostajajo delavci Zahodnega Balkana, so pa v postopku formalizacije odnosov s Filipini in Turčijo.