Nada Drobne Popović predčasno odhaja iz Petrola, Sašo Berger novi predsednik uprave

Na današnji seji nadzornega sveta družbe Petrol so nadzorniki soglasno sprejeli sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednice uprave Nade Drobne Popović. Na njeno mesto je bil imenovan dosedanji član uprave, Sašo Berger, ki bo novo funkcijo začel opravljati 23. novembra, so sporočili s Petrola.

Nada Drobne Popović, ki z vrha Petrola odhaja sporazumno, je dejala, da z nadzorniki nimajo istih pogledov na vodenje družbe. Vsebinsko o razhajanjih ni želela govoriti, so se pa drugačni pogledi začeli z razširitvijo nove uprave.

Prvi nadzornik Janez Žlak je povedal, da je predsednica uprave predlagala sporazumni odstop, nadzorni svet pa je njeno željo spoštoval.

Izjava po seji nadzornega sveta družbe Petrol kjer so nadzorniki soglasno sprejeli sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednice uprave Nade Drobne Popović. Ljubljana, 22. november 2023 Foto Leon Vidic/delo

Drobne Popovićeva ni želela komentirati odnosov in morebitnih konfliktov z delničarjem Darijem Južno. Povedala je, da bo v podjetju ostala do konca leta zaradi primopredaje poslov s Sašom Bergerjem, ki da je po njenem mnenju odličen in najbolj primeren za to funkcijo. Vrh Petrola bo zapustila z odpravnino, ki je skladna s pogodbo, ki pa je poslovna skrivnost, odpravnina pa je skladna s tem, kot so odpravnine v slovenskih gospodarskih družbah.

Poudarila je še, da je ponosna, ker družbo in skupino Petrol svojemu nasledniku predaja v odlični finančni kondiciji in to ne glede na težke in nepredvidljive izzive, s katerimi je bila med njenim predsedovanjem soočena – najprej zaradi epidemije, nato še zaradi energetske krize. Med njenim vodenjem sta se družba in skupina Petrol tudi organizacijsko preoblikovali, sledili strategiji energetske tranzicije in krepili svoj položaj ene najmočnejših energetskih skupin na trgu jugovzhodne Evrope.

V Petrol iz Kontrona

Sašo Berger (letnik 1966), ki je dobil petletni mandat predsednika uprave, je bil od letošnjega septembra v upravi odgovoren za področje prodaje poslovnim strankam in javnemu sektorju, električno energijo in zemeljski plin ter informatiko.

Univerzitetni diplomirani ekonomist je bil pred prihodom v Petrol predsednik uprave S&T Slovenij, z združitvijo tega podjetja z Iskratelom je kot glavni direktor prevzel vodenje podjetja Kontron ter bil imenovan za izvršnega podpredsednika podjetja Kontron Group.

Nadzorni svet družbe je za novega predsednika uprave za pet let imenoval Saša Bergerja, člana uprave, doslej odgovornega za področje prodaje poslovnim strankam in javnemu sektorju, električno energijo in zemeljski plin ter informatiko.

V upravi družbe poleg Saša  Bergerja ostajajo člani uprave Matija Bitenc, Marko Ninčević in Jože Smolič ter delavski direktor Zoran Gračner.

Za zdaj po naših neuradnih informacijah ni znan razplet seje nadzornega sveta, a možnosti, da bi Nada Drobne Popovič ostala na čelu energetske družbe, naj bi bile majhne. FOTO: Voranc Vogel

Predsednik nadzornega sveta Janez Žlak se je Nadi Drobne Popović zahvalil za odlično vodenje družbe. Ob imenovanju Saša Bergerja za novega predsednika uprave je Janez Žlak izrazil zaupanje v njegove strokovne in vodstvene sposobnosti. Poudaril je, da ima Sašo Berger bogate izkušnje in globoko razumevanje tako družbe in skupine Petrol kot njene dejavnosti, zaradi česar ga je nadzorni svet prepoznal kot odličnega kandidata za nadaljnje usmerjanje Petrola na poti trajnostne rasti in energetske tranzicije.

Na vrh uprave z vrha nadzornega sveta

Nada Drobne Popovič je vodenje uprave Petrola prevzela leta 2019; tega leta se je nadzorni svet pod njenim vodstvom razšel s tedanjo upravo pod vodstvom Tomaža Berločnika, Nada Drobne Popovič pa je postala začasna predsednica uprave. Januarja naslednje leto ji je nadzorni svet podelil polni mandat predsednice uprave.

Nada Drobne Popovič je ostala na čelu Petrola tudi po tem, ko je Janševa vlada leta 2020 prenovila nadzorni svet. Sedanji Golobovi vladi ni uspelo z zamenjavami v nadzornem svetu, saj SDH na skupščini ni uspelo zbrati dovolj glasov za predčasno razrešitev Aleksandra Zupančiča, sicer nekdanjega vodje kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka.

Nadzorni svet Petrola tako še vedno vodi Janez Žlak, nekdanji predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga v času Janševe vlade. Predstavniki kapitala v nadzornem svetu so še Borut Vrviščar in Mladen Kaliterna, ki sodita v krog delničarja Darija Južne, Mario Selecky iz češko-slovaške skupine J&T ter Alenka Urnaut in Aleksander Zupančič.

Letos se Petrolu obeta rekordni dobiček

Petrol bo letos zelo verjetno dosegel rekordni dobiček, pri čemer je ta predvsem posledica prevzema hrvaškega trgovca Crodux v zaključku leta 2021.

Petrol je v prvih devetih mesecih ustvaril 95,2 milijona evrov čistega dobička, ki pripada delničarjem družbe, kar je skoraj petkrat več kot v istem obdobju lani in desetino več kot leta 2021. Lani je imel Petrol težave zaradi zamrznitve cen energentov, njegova hčerinska družba Geoplin pa je bila v stiski zaradi prekinitve pogodbe z ruskim Gazpromom. Zato je skupina ostala brez dobička.

Zaradi nižjih cen energentov pa so prihodki letos četrtino manjši kot lani in po devetih mesecih znašajo 5,2 milijarde evrov. Kosmata prodajna marža, torej razlika med nabavno in prodajno vrednostjo izdelkov, se je povečala za desetino in po devetih mesecih znaša 447 milijonov evrov.

Količinska prodaja goriv je letos manjša za šest odstotkov. Petrol upad prodaje delno pojasnjuje s tem, da je imela Slovenija v prvi polovici lanskega leta nižje cene od okoliških držav. Poleg tega je zaradi toplega vremena letos močno upadla prodaja kurilnega olja, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Regulacija cen goriv že tradicionalno moti Petrol in njene nedržavne delničarje. FOTO: Jure Eržen/Delo

Za 17 odstotkov se je medletno zmanjšala tudi prodaja zemeljskega plina in za pet odstotkov prodaja električne energije, je še razvidno iz zadnjega četrtletnega poročila.

Ob uspehu letošnjega poslovanja je treba omeniti še 63,4 milijona evrov drugih prihodkov, kjer ima terjatev do Borzena zaradi nadomestila za električno energijo in zemeljski plin. Predvidevamo, da je to terjatev vzpostavila hčerinska družba Geoplin, ki je v 74-odstotni lasti Petrola. Družba sicer ne razkriva poslovanja prodajalca plina, vendar pa je iz poslovnih izkazov mogoče razbrati, da ima Geoplin tudi letos izgubo.

Lani je imel Geoplin veliko težav zaradi prekinitve pogodbe z Gazpromom, kar je družbo prisililo v mrzlične nabave nadomestnih količin plina. Petrol in Geoplin sta zaradi kršitve pogodbe o dobavi plina sprožila arbitražni postopek. Zaradi prekinitve pogodbe se je Geoplin znašel tudi v veliki finančni oziroma likvidnostni stiski in nekaj časa je kazalo, da bo nujna dokapitalizacija Geoplina, ki pa je težko izvedljiva zaradi državnega deleža. Težave Geoplina je nato rešil Petrol z lastnimi sredstvi in jamstvi.

V tožbi proti državi

Precej bolj pereči pa sta tožbi Petrola proti Sloveniji in Hrvaški zaradi lanske zamrznitve cen. Petrol toži Slovenijo za 106,9 milijona evrov, ki naj bi jih morala Slovenija povrniti Petrolu v skladu z veljavnim zakonom o nadzoru cen. Tožba je bila vložena maja letos, Slovenija pa je zavrnila postopek mediacije, je razvidno iz četrtletnega poročila trgovca. Tožba je zapuščina regulacije iz časa vlade Janeza Janše, ki je na ta način, neuradno tudi po prepričanju aktualne oblasti, oteževal delo tako Petrolu kot prihodnji vladi.

Na Hrvaškem je bil Petrol zaradi nadzora cen oškodovan za 55,9 milijona evrov. A ta tožbeni zahtevek še ni bil podan. Trgovec je čakal na odločitev ustavnega sodišča, ki je presojalo ustavnost ukrepov na podlagi zahteve malih distributerjev goriv. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila regulacija skladna s predpisi in Petrol zdaj pripravlja nov zahtevek za povračilo škode, ki ga bo posredoval hrvaškemu državnemu odvetništvu.

Petrol bo v Sloveniji na vseh primernih bencinskih črpalkah postavil sončne elektrarne, ki pa bodo pokrile le del njegovih lastnih potreb. FOTO: Petrol

Želijo prosti trg za cene goriv

Petrol, in njegovi nedržavni delničarji, se že leta zavzemajo za odpravo regulacije cen goriv v Sloveniji. Pred leti so naftni trgovci s to pobudo uspeli, a je bila regulacija ponovno vzpostavljena sredi lanskega leta s ciljem umiritve cen energentov. Postavlja se vprašanje, ali ta razlog še obstaja. Slovenija je sicer pred tem regulirala ceno energentov vse do leta 2020, ko je bilo ugotovljeno, da ne obstajajo več razlogi za prevlado tržnega položaja, zaradi katerega bi bila regulacija potrebna. Če bi jo hotela vlada uvesti ponovno, bi tako morala ugotoviti bistveno spremembo razmer.

Strateška preobrazba v energetsko družbo

Strateški izziv Petrola pa je njegova preobrazba iz naftnega trgovca v energetsko družbo. Petrol okoli polovico prihodkov ustvari s prodajo naftnih derivatov, okoli 43 odstotkov prihodkov je prodaja drugih energentov (vključno s plinom) in z njimi povezanih rešitev, okoli osem odstotkov pa predstavljajo prihodki od prodaje trgovskega blaga. Predvsem poseganje na področje elektrike povzroča trenja v politiki, saj je to področje pretežno v domeni državnih družb. Petrol je sicer lastnik prodajalca elektrike E3, s katerim konkurira državnim podjetjem, vključno z Gen-I.

Več težav pa ima z gradnjo obnovljivih virov. V Sloveniji bo sicer na vseh primernih bencinskih črpalkah postavil sončne elektrarne, ki pa bodo pokrile le del njegovih lastnih potreb. Zaradi splošnega nasprotovanja obnovljivim virom in dolgih birokratskih postopkov pa v Sloveniji ne izvaja večjih investicij v obnovljive vire. Povsem drugače je na Hrvaškem, kjer je že postavil polje vetrnih elektrarn Glunča in Ljubač.

Tudi te naložbe pa so postale predmet nadzora zaradi cene investicije. Podobno velja tudi za nakup Zagorskog metalca in še nekaterih prevzemov, ki jih je sicer izvedla že prejšnja uprava pod vodstvom Tomaža Berločnika.